način vročanja – osebna vročitev – fikcija vročitve – oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka
Rok se izteče s pretekom zadnjega njegovega dneva in s pretekom tega nastopijo pravne posledice, ki jih določa zakon. To pomeni, da se šteje, če naslovnik najkasneje petnajsti dan, odkar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo po tretjem odstavku 142. člena ZPP, ne dvigne sodne pošiljke, vročitev za opravljeno z iztekom tega dne.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zmožnost za delo - zagovor - vabilo - dokazovanje - sodni izvedenec
Okoliščina, da tožnik ni pravočasno odprl pošiljke tožene stranke, v kateri mu je bilo pravočasno poslano vabilo na zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni, da je bila njegova pravica do zagovora oz. obrambe kršena.
Sodišče prve stopnje bi moral izvesti predlagani dokaz z zaslišanjem tožnikovega zdravnika oz. s postavitvijo sodnega izvedenca medicinske stroke, saj bi le tako lahko ugotovilo, ali tožnik v spornem času, ko je z dela izostal, ni bil sposoben za delo, kot zatrjuje.
Določba 275. člena ZIZ sicer dopušča izdajo začasne odredbe, ne da bi upnik izkazal verjeten obstoj terjatve in nevarnosti, kar pa še ne pomeni, da upniku nikakor ni potrebno izkazovati obstoja terjatve in nevarnosti, le ''verjetno'' mu ju ni potrebno izkazati.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSC0002899
ZST-1 člen 34, 35.
sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog – dovoljenost pritožbe – čas nastanka taksne obveznosti
Po določbah ZST-1, kot so te veljale v času nastanka taksne obveznosti (Uradni list RS, št. 37/2008), pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse ni dovoljena.
Tožnica bi v individualnem delovnem sporu kot neizbrana kandidatka na prosto delovno mesto lahko uveljavljala le odškodninski zahtevek, ne pa zahtevkov za ugotovitev nezakonitosti izbire, sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ponovitev izvedbe razpisa oz. razveljavitev razpisa. Tožba s takšnimi zahtevki je nedopustna in se zavrže.
Spor, v katerem je tožnica od tožene stranke zahtevala sklenitev pogodbe o zaposlitvi, je spor o obstoju oz. prenehanju delovnega razmerja, tako da tožena stranka (delodajalec) sama krije svoje stroške postopka ne glede na izid.
Če bi se stranki dogovorili za pogodbeno kazen zaradi kršitve konkurenčne klavzule, bi zadostovalo, da sodišče ugotovi, da je toženec konkurenčno klavzulo kršil, da bi tožencu naložilo, da plača dogovorjeno pogodbeno kazen. Vendar se v konkretni zadevi stranki v pogodbi o zaposlitvi nista dogovorili za pogodbeno kazen. Iz tega razloga je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule treba obravnavati kot zahtevek za povrnitev premoženjske škode, kar pomeni, da je treba ugotoviti vse predpostavke odškodninskega delikta.
ZDR člen 11, 15, 75, 79. OZ člen 39, 45, 46, 46/2, 86, 86/1.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - prava volja - grožnja - nedopustna grožnja - izpodbojnost - ničnost - kavza
Predočenje možnosti disciplinskih postopkov, postopkov izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter grožnja s kazenskim pregonom in policijo ne predstavlja nedopustne grožnje, zaradi katere bi bil sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi izpodbojen.
Tožnica kot spremenjeno okoliščino navaja dolgove, ki jih ima iz naslova prejetih posojil in izvršilnih postopkov, ki pa pri določitvi oziroma spremembi določene preživnine niso in ne morejo biti pravno relevantne, saj ima preživninska obveznost prednost pred vsemi ostalimi terjatvami.
motenje posesti – pravno pomembna dejstva – pravica do posesti
V sporu zaradi motenja posesti je izključeno odločanje o pravici do posesti, saj je pravno pomembno zgolj ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.
ZFPPIPP ne predvideva, da bi sodišče ali upravitelj morala osebno obvestiti upnika o začetku stečajnega postopka in ga pozvati k prijavi terjatve. Pravila o osebni vročitvi pisanj so v večini primerov nadomeščena s pravili o javnem objavljanju na spletnem portalu.
stroški upravitelja – sklep o končanju stečajnega postopka
Odločitev o končanju stečajnega postopka med drugim predpostavlja, da je odločeno tudi o stroških upravitelja. Ker o teh še ni pravnomočno odločeno, niso podani pogoji za izdajo sklepa o končanju stečajnega postopka po 376. členu ZFPPIPP.
Iz podatkov iz kazenske evidence, ki jo je posredovalo Ministrstvo za pravosodje z vlogo z dne 19.5.2011, izhaja, da je bil stečajni dolžnik večkrat pravnomočno obsojen za kazniva dejanja proti premoženju, in sicer za kazniva dejanja odvzema motornega vozila, goljufije, tatvine in velike tatvine, ki še niso izbrisana. Zato pogoji za odpust obveznosti niso podani.
stroški postopka – nagrada izvedencu – dopolnitev izvedenskega mnenja – nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja
Izvedenec je upravičen do dodatne nagrade za ustno podajo izvedenskega mnenja in za pisno dopolnitev izvedenskega mnenja, ki sta bili predlagani s strani pravdnih strank in sta bili potrebni zaradi odgovorov na pripombe pravdnih strank, ki sta jih imeli na prvotno pisno mnenje izvedenca.
stvarna služnost – vpis služnostne pravice na lastni stvari – pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Predlagatelj z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva, da se pri njemu lastni nepremičnini parc. št. 236 k. o. G. dovoli vpis služnosti hoje, vožnje in gona živine v njegovo korist. Predlagatelj torej s predlogom zahteva vpis služnosti na lastni stvari, kar pa že po splošnih načelih služnosti ni mogoče.
Sodišče po uradni dolžnosti opravi izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, če dolžnik krši prepoved iz začasne odredbe, hkrati pa izda nov sklep o prepovedi kršitve, z izrekom nove, višje denarne kazni za primer ponovne kršitve. V skladu s petim odstavkom 226. člena ZIZ sodišče pri odmerjanju denarne kazni v predpisanih mejah upošteva pomen kršitve ter druge okoliščine primera. Višje sodišče razume določbo tretjega odstavka 226. člena ZIZ tako, da je mogoče izreči novo, višjo denarno kazen le za tisto kršitev prepovedi iz začasne odredbe, ki je bila storjena po tem, ko je bil že izdan nov sklep v skladu z navedeno določbo. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje upoštevalo kot kršitvi tudi dejanji, storjeni pred izdajo sklepa z dne 25. 11. 2009, s katerim je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 226. člena ZIZ, in s tem kršilo materialno določbo tretjega odstavka (v zvezi s petim odstavkom) 226. člena v zvezi s prvim odstavkom 227. člena in drugim odstavkom 273. člena ZIZ.
ZPP člen 80, 81, 214, 214/1. ZNP člen 19. ZPVAS člen 8, 10. ZSOS člen 6, 6/3.
agrarna skupnost - odškodninski zahtevek na podlagi ZPVAS – določitev odškodnine – obveznice Slovenskega odškodninskega sklada – rok za izvršitev odločbe – procesna predpostavka – sposobnost biti stranka – zavrženje predloga
Rok, določen za izvršitev odločbe, ki se glasi na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad, d.d., v skladu z tretjim odstavkom 6. člena ZSOS ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev.
Zahtevek, ki sta ga tožnika postavila kot primarnega, je enak zahtevku, ki sta ga tožnika označila kot podrednega. Zato ne gre za odnos primarno - podredno, pač pa le za en sam zahtevek, saj sta oba zahtevka enaka, imata enako dejansko podlago, različni sta le vsoti zaradi ocene vrednosti na različen čas (tožnik je primarni zahtevek postavil glede na vrednost nepremičnine v času sklenjene kupoprodajne pogodbe, drugega pa glede na vrednost nepremičnine v času izdaje sodbe). Zato ne gre za eventualno kumulacijo zahtevkov po III. odstavku 182. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na zaključek, da bodo z uresničitvijo odstopa od pogodbe doseženi ugodnejši pogoji za plačilo upnikov. Pri tem se je pravilno oprlo na predlog stečajnega upravitelja, iz katerega izhaja, da glede na obstoječe finančno in kadrovsko stanje stečajnega dolžnika le-ta ni sposoben izpolniti še neizpolnjenih pogodbenih obveznosti.
ZIZ člen 15, 34, 34/4, 38, 38/5. ZPP člen 337, 337/1, 350, 350/2, 353, 365/2, 366, 366/1.
izvršilni stroški – potrebni stroški – novo sredstvo izvršbe
Dolžnik mora v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ upniku na njegovo zahtevo povrniti zgolj tiste stroške, ki so bili za izvršbo potrebni, kar velja tudi za upnikove stroške razširitve izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe.