sodna poravnava – ureditev meje – stroški postopka
Predlagatelji in nasprotni udeleženec so sklenili sodno poravnavo, s katero so sporazumno v celoti uredili mejo. V 8. točki sklenjene poravnave so določili, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, skupne stroške postopka pa nosijo udeleženci skladno z dolžino urejene meje oz. postavljenimi mejnimi znamenji, ter da sklep o stroških izide pisno. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o stroških, v katerem je skladno z navedeno točko sodne poravnave odmerilo in med udeležence porazdelilo skupne stroške postopka. Očitno ne drži pritožbena navedba, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z dogovorom.
Pritožnik ne uveljavlja pravice iz zapuščine, zato ni stranka zapuščinskega postopka in nima pravice do pritožbe.
Čeprav sta točki VI. in VII zapisani kot sestavni del dednega dogovora, po vsebini ne gre za dedni dogovor, temveč za pogodbo, s katero dedinja odstopa svoj dedni delež tretjemu in ju sodišče prve stopnje ni bilo dolžno povzeti v sklepu o dedovanju.
Tožena stranka je imela možnost domnevo iz 1. točke 1. odst. 158. člena ZIZ, ki je bila predpisana z ZIZ - I pravočasno izpodbijati, vendar v to smer v ugovoru ni podala nobenih trditev. Prav tako pa tudi v pritožbi ni navedla konkretno kakšne trditve bi podala, če bi v času, ko je podala ugovor proti sklepu o izvršbi veljala domneva, ki jo je predpisal ZIZ – I. Zato so zmotne pritožbene trditve, da ZIZ - I velja retroaktivno.
ZNP člen 112, 112/1, 115, 116. SPZ člen 66, 66/1, 67, 67/1, 67/2, 67/3, 67/4. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10.
postopek za ureditev razmerij med solastniki – posel v zvezi z rednim upravljanjem – redno vzdrževanje stvari v solastnini – soglasje solastnika – skupni stroški postopka
S tem, ko je sodišče delno ugodilo predlogu predlagatelja, da je ta upravičen s pokrovi iz desk in PVC folijo zaščititi vratne in okenske odprtine na nedograjeni stanovanjski hiši, je odločilo zgolj o nujnih rednih vzdrževalnih delih in ne o investicijskem vlaganju.
Sodišče prve stopnje je kot skupne stroške tega nepravdnega postopka za ureditev razmerij med solastniki nepravilno štelo tudi stroške postopka obeh udeležencev, saj ti ne predstavljajo skupnih stroškov postopka po 116. členu ZNP, ampak stroške udeležencev nepravdnega postopka po 35. členu ZNP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069434
ZOR člen 412. Odlok o oskrbi s pitno vodo člen 16, 18, 18/1, 25. ZPP člen 7, 212.
obratovalni stroški – oskrba z vodo – deljiva obveznost
Ker tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni pojasnila, zakaj vodomer, ki ga je sama namestila v lokalu tožene stranke, ni več ustrezal merilom iz Odloka, temveč je zgolj zatrjevala, da odštevalni vodomer ni merodajen za obračun vode, v tem primeru ne pride v poštev uporaba določbe 25. člena Odloka, po katerem v primeru, če je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka, le ti določijo z medsebojnim sporazumom, kdo sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo, interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom pa ni obveznost upravljavca.
Sodišče je s pozivnim sklepom tožnico pravilno pozvalo, da v roku 15 dni dostavi izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju zase in za svoje družinske člane, obrazca pa ji ni dolžno pošiljati. Pozivni sklep je vključeval obvestilo o tem, kje lahko tožnica pridobi predpisani obrazec.
pogodba o delu – obnova stanovanja – pogodba o slikopleskarskih delih
Kakšna pogodba je bila sklenjena med tožencem (naročnik) in B. (izvajalec) za odločanje v tej zadevi ni pomembno, temveč je bistveno za kakšno pravno razmerje je šlo med pravdnima strankama (naročnik in podizvajalec).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061579
OZ člen 82, 83. ZPP člen 154. ZOdvT tarifna številka 3102.
izstavitev zemljiškoknjižne listine – vsebina pogodbenega določila – predmet nakupa - razlaga pogodbe – metoda razlage – nejasno določilo – enotna nagrada za narok
Za nejasno določilo gre namreč takrat, ko je sporno določilo, katerega pomena ni mogoče enopomensko opredeliti niti po primarnem razlagalnem pravilu iz 2. odst. 82. čl. OZ (tj. namenski oziroma teleološki razlagi) niti z uporabo drugih metod razlage. V tem primeru ne gre za nejasna določila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0067758
ZMZPP člen 38, 42, 42/3, 74, 74/1, 74/2, 89. ZZZDR člen 78, 78/1, 105. ZPP člen 408.
pristojnost sodišča – uporaba prava – spor o preživljanju – spor o zakonskem preživljanju - preživnina za otroka – spor med bivšima izvenzakonskima partnerjema – navezna okoliščina
V primeru spora med bivšima izvenzakonskima partnerjema po 105. členu ZZZDR mora sodišče po uradni dolžnosti odločiti tudi o preživljanju mladoletnih otrok. Prvo sodišče je bilo zato pristojno za odločanje (tudi) o preživljanju otrok pravdnih strank, prav tako pa tudi za spor o preživninskem zahtevku tožnice. V tem pogledu je bilo za ugotavljanje pristojnosti sodišča bistveno, da je imela tožnica, ko je začel teči ta postopek, ob slovenskem državljanstvu stalno prebivališče v Republiki Sloveniji (pri čemer je mišljen kraj, v katerem tožeča stranka dejansko prebiva in ima v njem namen trajno prebivati).
Navezne okoliščine, ki so odločilne za ugotovitev pristojnosti sodišča v posameznem sporu, še ne pomenijo, da je treba za odločitev v tem sporu nato avtomatično uporabiti tudi pravo tiste države, v kateri se nahaja sodišče, ki je pristojno v tem sporu. Posebej je treba ugotoviti tudi navezne okoliščine, ki odkazujejo na pravo, ki ga je treba uporabiti za odločitev v sporu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0065920
OZ člen 299. ZPP člen 180. ZASP člen 130.
izrek civilne kazni - določnost zahtevka – tek obresti – nastop zamude
Zahtevek za izrek civilne kazni po ZASP je denarni zahtevek, zato mora biti postavljen v nominalnem znesku.
Za nastop zamude zadošča vložitev tožbe, v kateri je naveden znesek, ki ga tožnik zahteva ter podlaga zahtevka. Popolnost tožbe ni materialnopravna predpostavka za nastop zamude.
Novejša sodna praksa ugotovitvene dele motenjskih tožb zavrača, saj je te mogoče vložiti le pod pogoji iz 181. člena ZPP. Zaključek sodišča, da bi dajatveni in prepovedni del zahtevka, ob zavrženju ugotovitvenega dela tožbe, ostal nedorečen, ne drži. Iz njega namreč povsem konkretizirano izhaja obveznost tožene stranke (opis načina ravnanja tožene stranke, z natančno geometrsko opredelitvijo dela poti, kjer se terja vzpostavitev prejšnjega stanja), tako da zahtevek ne terja nikakršnega nadaljnjega pravnega sklepanja. Tudi če bi bilo temu tako, pa bi bila naloga sodišča, da s pomočjo ugotovitvenega dela določno preoblikuje dajatveni in prepovedni del zahtevka.
Tudi če bi se pokazalo, da je meja med strankama sporna, to ne more vzeti posestniku pravice do varstva pred motenjem.
Sodišče prve stopnje bi moralo tožnikoma pojasniti, zakaj bi bila morala kljub temu, da sta pričakovala zamudo toženke do trideset dni, najeti stanovanje za obdobje šestih mesecev, pa čeprav je sodišče pri tem upoštevalo nujnost najema, kratko dobo in skrb za majhnega otroka, ter prisodilo skoraj najvišjo ceno najemnine, ki jo je predlagal izvedenec za šestmesečni najem. Po oceni pritožbenega sodišča pa prav ta okoliščina lahko bistveno vpliva na presojo sodišča ali sta tožnika upravičena do zahtevane povrnitve škode zaradi kršitve pogodbe, ali pa njuno ravnanje ni bilo primerno in ekonomsko upravičeno in zato v nasprotju s temeljnim načelom obligacijskega prava ''nikomur škodovati''.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0065919
OZ člen 299. ZPP člen 180. ZASP člen 130.
izrek civilne kazni - določnost zahtevka – tek obresti
Zahtevek za izrek civilne kazni po ZASP je denarni zahtevek, zato mora biti postavljen v nominalnem znesku.
Za nastop zamude zadošča vložitev tožbe, v kateri je naveden znesek, ki ga tožnik zahteva ter podlaga zahtevka. Popolnost tožbe ni materialnopravna predpostavka za nastop zamude.
Do odvetnikove kršitve pogodbene obveznosti pride le v primeru njegovega krivdnega ravnanja oziroma ravnanja v nasprotju s skrbnostjo, ki se pri opravljanju poklicne dejavnosti odvetnika zahteva od njega.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - pravica do pravnega sredstva - taksa za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog
ZST – 1, ki ureja postopek za plačilo in izterjavo sodne takse, dolžniku pravice do posebne pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče njegov ugovor zoper plačilni nalog zavrnilo, ne daje.
Za postopek izterjave sodne takse in za pravno sredstvo zoper plačilni nalog, ZST-1 ne predpisuje obveznosti plačila sodne takse. Tako tudi ne predpisuje obveznosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep v postopku izterjave sodne takse (saj pritožbe tudi ne predvideva).