nadaljevanje postopka – prekinitev zaradi postopka mediacije
V skladu s 15. členom ZARSS se mora prekinjeni postopek nadaljevati po preteku treh mesecev, če se v tem času mediacija ne zaključi uspešno. Gre za specialno procesno ureditev, po kateri razlog za nadaljevanje postopka nastopi po samem zakonu (ex lege).
Po določilu 1. točke 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja ne le proti gospodarstvu, ampak tudi zaradi kaznivega dejanja proti premoženju, obsodba pa še ni izbrisana iz kazenske evidence. Ker je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da ima tudi kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami v sebi elemente kaznivega dejanja proti premoženju, nedvomno pa to velja za dve kaznivi dejanji tatvine, pritožnik zmotno očita prvostopnemu sodišču, da ovira za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ni podana.
Šteje se, da škoda izvira iz nevarne stvari oziroma dejavnosti, vendar le pod pogojem, da je škoda nastala v zvezi z nevarno stvarjo oziroma dejavnostjo.
Če je zaključiti, da je tožnik uspel dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze, se vzročna zveza domneva in se nato dokazno breme prevali na toženo stranko, da dokaže, da vzročna zveza ni podana (ali da obstaja kateri izmed razbremenilnih razlogov iz 153. člena OZ) in se tako razbremeni objektivne odgovornosti.
zastaranje odškodninske terjatve - nesubstanciran ugovor zastaranja - odškodnina za duševne bolečine - prekomerne imisije - hrup - primerjava z odškodninami v drugih primerih
Ugovor zastaranja, da je možen obravnavanja, mora biti substanciran. To pomeni, da mora tožena stranka navesti dejstva in predlagati take dokaze, ki opredeljujejo začetek teka zastaralnega roka. Začetek teka zastaralnega roka zakonodajalec veže na pojem nastanka škode in ne na trenutek škodnega ravnanja oziroma posega v osebnostne pravice, saj sam poseg ne predstavlja pravno priznane škode.
povrnitev škode – povrnitev premoženjske škode – čas, ki je potreben za zastaranje – odškodninska terjatev – začetek teka zastaralnega roka
Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko izvedel za škodo in njenega povzročitelja, torej, ko ni bilo ovir, da bi prišel do teh podatkov. To pa ne pomeni da bi oškodovanec moral počakati na konkreten znesek višine škode, temveč mu morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti višino škode.
Namen in smisel instituta samopomoči ni v tem, da zato, ker naj bi soposestnik presegel meje izvrševanja soposesti, ne bi mogel več izvrševati niti soposesti v mejah, ki si jih je pridobil na dovoljen način. Zato pomeni dejanje, ko oseba, ki se posluži samopomoči, na ta način, da povsem prepreči izvrševanje soposesti soposestniku, prekoračitev dovoljene samopomoči.
Večkratna odstranitev prejšnje ključavnice, ki ji sledi vzpostavitev prejšnjega stanja z namestitvijo nove ključavnice s strani tistega, v čigar soposest je poseženo, pomeni ponavljajoča motilna dejanja. Rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti teče od vsakega motilnega dejanja posebej.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0021224
KZ člen 270. OZ člen 179. ZPP člen 7, 14, 154, 154/1, 165, 165/1, 212, 350, 350/2, 353.
škodni dogodek – nepremoženjska škoda – razžalitev – telesne bolečine – strah – isto dejansko stanje – pravnomočna obsodilna sodba – pravična denarna odškodnina
Upoštevaje določbo 14. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je pravdno sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, in sicer glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik zaradi toženčevega udarca v nos in besed ,,kaj gledaš cigan?'', pri tem upoštevajoč obsodilno kazensko sodbo za storitev kaznivega dejanja kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja po 270. členu KZ, objektivno gledano bil razžaljen, vendar svojih trditev, da so ga izrečene besede globoko prizadele in so grobo posegle v njegovo dobro ime in čast, ga razžalile in užalostile (subjektivno trpljenje), ni določneje izkazal ter tudi ni predlagal nobenih dokazov, ki bi potrdili obstoj prizadejanih duševnih bolečin. Dodati je, da škoda ni sam poseg v osebnostno sfero, pač pa duševno trpljenje, ki je s tem povzročeno.
Zdru-1 člen 14. ZPP člen 1, 165, 165/3, 365, 365-3.
neizpolnitev pogodbe o štipendiranju – spor med društvom in članom društva o vrnitvi štipendije – procesna predpostavka – sodna pristojnost - zavženje tožbe
Gre za spor med društvom in članom društva o vrnitvi štipendije zaradi neizpolnitve pogodbe o štipendiranju po članu društva (tožencu). Pri takem sporu (tudi izhajajoč iz določbe 14. člena ZDru-1) postopek znotraj društva ne predstavlja procesne predpostavke za vložitev tožbe.
odmera sodne takse – vrednost nepremičnine – prosti preudarek
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da je vrednost nepremičnine določilo po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin primera, konkretnejših razlogov za svojo odločitev in konkretnih okoliščin primera pa ni podalo. Odločanje po prostem preudarku ne pomeni, da sodišče lahko svojo odločitev sprejme arbitrarno. Pri odločanju se mora namreč opreti na pravila logičnega mišljenja, življenjske izkušnje, dokaze, ki sami zase sicer ne dajejo natančnega odgovora, vseeno pa stvar do določene mere razjasnjujejo ter na tej podlagi svojo odločitev obrazložiti.
vznemirjanje lastninske pravice – odvzem stvari – priposestvovanje služnosti
Bistvo toženčevega vznemirjanja tožnikove lastninske pravice ni (le) v tem, da garažo uporablja, temveč je tožniku odvzel posest garaže in ga iz možnosti njene uporabe popolnoma izključil. Tudi če bi sodišče ugodilo zahtevku, naj toženec preneha uporabljati garažo in iz nje odstrani svoje stvari, „vznemirjanje“ tožnikove lastninske pravice ne bi bilo odpravljeno, saj mu je bila dejansko odvzeta posest, katere vrnitve pa s tožbo ne zahteva. Tožnik zato neutemeljeno izpodbija zavrnilni del sodbe, ki jo je sodišče prve stopnje utemeljilo z nesklepčnostjo tožbe.
Četudi v sami ekskluzivni pogodbi vsi pogoji prodaje parcel niso bili določeni in jih je naročnik (toženec) določil naknadno, na kar izrecno opozarja pritožba, to še ne pomeni, da zaradi tega posredniška pogodba ni bila sklenjena, saj po mnenju pritožbenega sodišča le ta vsebuje vse bistvene sestavine, ki jih zakon določa za takšne vrste pogodb (837. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ).
Dodati je, da toženec ekskluzivne pogodbe ne bi smel podpisati, če mu izvod splošnih pogojev ni bil vročen oziroma mu ni bila omogočena seznanitev z njihovo vsebino.
Bistven del izpolnitvenega ravnanja tožeče stranke je bil v tem, da je iskala interesente za nakup, da je toženca seznanila s kupcem in na poziv kupcu poslala zahtevane dokumente, nakar je bila med tožencem in kupcem po uspešnih pogajanjih sklenjena prodajna pogodba. Glavni namen posredovanja je bil dosežen.
pravica do zdravega življenjskega okolja – ugovor zastaranja – bodoča škoda – višina odškodnine – tek zakonskih zamudnih obresti
Vsa škoda tožnikom nastala oz. jim je bila znana pred koncem postopka na prvi stopnji. Ne gre torej za bodočo (nepremoženjsko) škodo, saj slednja izvira iz zaključenega škodnega ravnanja tj. vsakokratnih imisij, povzročenih z vsakodnevnim prekomernim tranzitnim prometom, pri čemer tožniki zahtevajo odškodnino le za ta čas (in ne tudi za čas po prenehanju imisij).
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – pridobitev lastninske pravice na izviren način – obrazloženost sklepa o vpisu
Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno dovolilo zaznambo spora za ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi vložene tožbe, v kateri tožnika, v obravnavanem postopku predlagatelja, zahtevata ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini, pridobljene na izviren način – s priposestvovanjem.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarno delo
Dela z lopato ni mogoče šteti za nevarno delo, ker ne gre za delo, iz katerega bi izvirala večja škodna nevarnost za okolico, ampak gre za povsem običajno delo, ki ga z običajno skrbnostjo lahko opravlja vsak povprečen človek.
dodatek za pomoč in postrežbo - dokazovanje - sodni izvedenec - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - načelo materialne resnice
Čeprav tožnica v tožbi ni posebej predlagala izvedbe dodatnih dokazov, bi moralo sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so podana nasprotja med mnenjem osebne zdravnice in mnenjem izvedenskih organov tožene stranke, izvesti dodatne dokaze, predvsem dokaz z določitvijo sodnega izvedenca. Šele na tej podlagi bi ugotovilo vsa dejstva, da bi lahko odločilo o upravičenosti tožnice do dodatka za pomoč in postrežbo.
URS člen 26. ZZZPB člen 54, 54/5. OZ člen 6, 131, 148.
odškodninska odgovornost zavoda - elementi odškodninskega delikta
Vsaka nepravilna ali pomanjkljiva odločitev organov tožene stranke (da se ne upošteva obdobja, ki je izenačeno z obdobjem z zavarovanja, ugotovljenega s sodno odločbo) zaradi pravnih sredstev, ki so na razpolago za odpravo nepravilnosti, nima za posledico odškodninske odgovornosti in nastanka pravno priznane škode. Do odškodnine bi bil zavarovanec upravičen le, če bi dokazal, da so nepravilne odločitve posledica namernega kršenja ali očitno malomarnega upoštevanja pravil stroke, kar pa iz ugotovljenih dejstev v postopku pri toženi stranki in sodišču prve stopnje ne izhaja.
evidenca brezposelnih oseb - izbris iz evidence - pravica do starostne pokojnine
Tožena stranka je tožnika na dan, ko je dopolnil starost 65 let ter pokojninsko dobo 32 let 9 mesecev in 8 dni, s čimer je izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, zakonito prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb.
Ker tožena stranka pritožbe ni lastnoročno podpisala, se pritožba kot nepopolna zavrže, ne da bi se poslala toženi stranki v dopolnitev, saj se določbe o vračanju nepopolnih vlog v postopku s pritožbo ne uporabljajo.