prenehanje najemnega razmerja za poslovni prostor – odpoved najemne pogodbe – odstop od najemne pogodbe
Pri prenehanju najemnega razmerja ZPSPP loči odpoved in odstop od najemne pogodbe. Razlika je v tem, da za odpoved ni zakonsko določenega krivdnega razloga, določen pa je enoletni odpovedni rok, za odstop od najemne pogodbe pa je določen zakonski krivdni razlog in krajši (osemdnevni) odpovedni rok.
OZ od predkupnega upravičenca zahteva le razveljavitev pogodbe (zavezovalnega pravnega posla) in sklenitev nove pogodbe pod istimi pogoji, ne zahteva pa razveljavitve razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) in prenosa lastninske pravice (vknjižbe). Tožeča stranka namreč izbrisno tožbo lahko vloži kasneje, kadarkoli, saj ZZK-1 ne določa roka za njeno vložitev.
vknjižba lastninske pravice - identifikacijski znak nepremičnine - načelo formalnosti - vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - identiteta nepremičnine
V primeru, ko je do napačne označbe identifikacijskega znaka nepremičnine prišlo zgolj iz malomarnosti sestavljalca listine, ni mogoče uporabiti stališča sodne prakse, da je potrebno zakonsko določilo prvega odstavka 31. člena ZZK-1 razlagati vsebinsko in ne zgolj z dobesedno razlago in da mora zemljiškoknjižno sodišče preizkusiti, ali je nepremičnina, ki je v listini, ki je podlaga za vpis, označena s starim podatkom oz. identifikacijskim znakom, tista, na katero se nanaša predlagani vpis in je v zemljiški knjigi po poočitbi označena z novim identifikacijskim znakom, in ne predlaganega vpisa zavrniti takoj, ko ni popolne identitete med oznako v listini, ki je podlaga za vpis in oznako v zemljiški knjigi.
Rubež premičnin je izvršitelj poskusil opraviti še preden je upnik vložil predlog za odlog izvršbe, zato so stroški, ki so nastali s poskusom rubeža, potrebni za izvršbo.
Ker dolžnikova pritožba ne vsebuje njegovega podpisa, gre za nepopolno pritožbo, ki je sodišče ne vrača stranki v dopolnitev, saj se v postopku s pritožbo pravila o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ne uporabljajo.
posadna listina – pravni naslov za prenos pravice – večkratni zaporedni izvenknjžni prenos pravice – vknjižba pravice
Zgolj izjava zemljiškoknjižnega lastnika, da predlagatelju priznava lastninsko pravico na nepremičnini, ne zadošča za vknjižbo lastninske pravice. Posadni listini bi morala biti priložena pogodba, ki izkazuje veljavni pravni naslov za prenos pravice; sicer pa bi morali pri sklenitvi posadne listine, ker je šlo za večkratne zaporedne izvenknjižne prenose, kot stranke nastopati vsi vmesni pridobitelji in njihovi pravni nasledniki.
ZPP člen 8. ZOR člen 73. SPZ člen 43, 43/1, 269, 269/1. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – zakonita posest – dobrovernost posesti – priposestvovalna doba – upravljanje s stvarjo – posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem
Le v teoriji velja, da vpis v zemljiški knjigi (vedno) izključuje dobrovernost stranke. Sodišče mora vselej pretehtati vse okoliščine primera.
Pri vsaki presoji dobrovernosti je pomemben tudi časovni element. Ravnati v dobri veri pomeni tudi ravnati v skladu z dobrimi običaji. Na tem mestu zato tudi ni možno spregledati tega, da zemljiška knjiga v času prevlade družbenolastninskih razmerij, v katerega sega sklenjeni dogovor med sosedi, ni imela enakega dejanskega pomena, kot ga ima oziroma bi ga morala imeti v urejenem in stabilnem sistemu stvarnega in zemljiškoknjižnega prava.
ZPP člen 335, 336, 343, 343/3, 365, 365/1-1. ZIZ člen 15.
spor majhne vrednosti – sodba na podlagi pripoznave – neizpodbojna domneva pripoznave zahtevka – pritožbeni razlogi – procesna neaktivnost
V sporu majhne vrednosti sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi zahtevku, če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, in ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, saj zakon zaradi pasivnosti tožene stranke določa neizpodbojno domnevo pripoznave tožbenega zahtevka.
Tožnica bi morala po izteku šest mesečnega roka v skladu s 147. členom SZ zahtevati sklenitev najemne pogodbe s takratnim lastnikom spornega stanovanja. Če najemne pogodbe takratni lastnik stanovanja ne bi želel skleniti, bi morala uveljavljati pravovarstveni zahtevek na sklenitev najemne pogodbe in sicer v splošnem zastaralnem roku petih let. Ker pravovarstvenega zahtevka tožnica do izteka roka ni uveljavljala, je njena pravica zahtevati sklenitev najemne pogodbe zastarala v skladu s 371. členom ZOR oziroma 346. členom OZ (saj SZ specialnih določb s tem v zvezi ne vsebuje).
Tožena stranka je prehitro (brez preverjanja pri tožeči stranki) in brez zadostne skrbnosti objavila za prvo tožečo stranko žaljiv članek, pri čemer v trenutku objave prispevka ni mogla popolnoma verjeti v resničnost zapisanega. Ob tem pa je bilo pisanje tudi senzacionalistično, kar nenazadnje priznava v svojem zaslišanju tudi avtorica članka sama. Sodišče druge stopnje na navedeno opozarja, saj je ob upoštevanju načela sorazmernosti dolžno tehtati, kateri interes je glede na konkretno pravno in dejansko situacijo v ospredju oziroma kateri mora stopiti v ozadje.
Predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen, saj ni nobene nevarnosti, da toženka (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) svoje obveznosti do tožnika, kot bodo pravnomočno ugotovljene, ne bo izpolnila, saj gre za javni zavod, za katerega obveznosti jamči tudi Republika Slovenija.
Zveza med tožnico in pokojnim Š.J. se je začela in je trajala v času, ko sta bila oba že starejša in vdovca, oba sta imela svoji družini in svoje bivališče. Drži, da ne gre za enako situacijo kot pri dveh mladih ljudeh, ki imata namen ustvariti družino, vendar mora biti prav zato namen živeti v skupnosti, izenačeni z zakonsko zvezo, toliko bolj izražen in poudarjen – ravno nasprotno kot trdi pritožba, ki se zavzema, da zadošča že ohlapnejša skupnost. Zgolj prijateljevanje in občasno (čeprav pogosto) skupno bivanje in čustvena navezanost brez zavestnega elementa živeti skupaj v polnem pomenu besede ne zadoščata.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - rok za podajo odpovedi - invalid
Za zakonitost presojane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je odločilno, da tožnica v spornem obdobju ni imela odobrenega bolniškega staleža (delodajalec pa ji ni dovolil koristiti letnega dopusta), tako da je z dela neupravičeno izostala več kot pet dni zaporedoma. Z vsemi dejstvi glede odsotnosti se je tožena stranka stranka dokončno seznanila s prejemom pisnega zagovora tožnice, ker je odpoved podala v nadaljnjih 30 dneh, je odpoved zakonita.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – nerazumljiv izrek – že razsojena stvar
S tem, ko je sodišče prve stopnje meritorno odločilo o tožbenem zahtevku, ki po višini ni jasen, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek take sodbe nerazumljiv.
1. Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, ki je urejen v 7.5 poglavju ZZK-1, je namenjen sodnemu konstituiranju razpolagalnega stvarnopravnega posla, ki je bil nekoč že veljavno sklenjen, pa stranke ne razpolagajo več z listino o tem poslu, ki bi bila sposobna za vknjižbo stvarne pravice predlagatelja v zemljiško knjigo.
2. V postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine predlagatelj ne more doseči šele izdajo listine, s katero bi bila identificirana parkirna mesta, ki jih je kupil in prevzel v posest.
OZ člen 269. ZIZ člen 15, 212. ZPP člen 365, 365-2.
sodni penali - predmet obveznosti - izpolnitev denarne obveznosti
Sodni penali se skladno z določbo 269. člena Obligacijskega zakonika lahko določijo le v primeru, če dolžnik ni izpolnil pravočasno kakšne svoje nedenarne obveznosti, ugotovljene s pravnomočno odločbo, pa tudi Zakon o izvršbi in zavarovanju v 212. členu omogoča določitev sodnih penalov le za nedenarne obveznosti. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da gre v obravnavanem primeru, ko je dolžnica po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Novi Gorici opr. št. P 1 dolžna vrniti denarni znesek v višini 11.255,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.4.2007 do vračila, v zapuščinsko maso po pokojnem M.Š., za denarno obveznost dolžnice oziroma denarno terjatev upnika. Predmet dolžničine obveznosti (vsebina izpolnitvenega ravnanja) je namreč denar (plačilo določenega denarnega zneska), pri tem pa ni bistveno ali se le-ta nakaže na račun upnika ali tretjega (zapustnika).
V nepravdnem postopku sodišče razdeli solastno stvar, upoštevaje stanje ob delitvi ter upošteva deleže, ki so nesporni (v primeru spora imata stranki možnost pravde). Ne more pa tak sklep omejevati stranke, da vloži tožbo in zahteva povrnitev vlaganj. Vendar pa sta solastnika predmetne nepremičnine v nepravdnem postopku zaradi delitve sklenila poravnavo, tožnik je postal izključni lastnik in se toženki zavezal plačati na podlagi cenitve 388.644,00 EUR. Če se je tožnik potem, ko je razpolagal s cenitvijo, ki je vsebovala vrednost hiše po stanju v času teka nepravdnega postopka pred sklepanjem poravnave, torej tudi vrednost zvišano na račun tožnikovih vlaganj, zavezal plačati toženi stranki znesek, ki ustreza polovici vrednosti nepremičnine, glede na materialnopravne učinke sodne poravnave sledi lahko le sklep, da je bila že glede na trditveno podlago tožba nesklepčna.