dopuščena revizija - mediji - objava sodbe - objava opravičila - fotografija - pravica do svobode izražanja - razžalitev dobrega imena in časti - kolizija ustavnih pravic - primerjava družinskih fotografij - satira
Sodišče druge stopnje ima prav, da je bila z objavljeno primerjavo fotografij družin presežena primerjava metod politične propagande, ki jo po oceni novinarjev uporablja tožnik in njegova stranka S. in ki jo je uporabljal tudi Goebbels in nemška nacistična stranka, na kar res opozarja tekst nad fotografijama.
Dve fotografiji družin enakega formata in enake kompozicije, postavljeni druga ob drugi, prerasteta v večplastno primerjavo tožnikove družine z družino nacističnega zločinca in v tem smislu zaživita kot samostojna celota. Slika družine Goebbels pri bralcu ne vzpodbudi le razmišljanja o brezpogojni vdanosti zakoncev nacističnim idejam, Goebbelsovem položaju ministra za propagando, ki ga je imel v Nacistični stranki in njegovim idejam o politični propagandi. Vzpodbudi tudi razmišljanje o grozljivem nasprotju med družinsko idilo, ki jo prikazuje objavljena fotografija družine Goebbels in krutimi zgodovinskimi podrobnostmi o umoru njunih šestih otrok, ki naj bi jim po predhodni omamljenosti z morfijem Martha Goebbels v usta namestila ampule cianida, vse seveda ob vedenju in strinjanju moža. Prav ta strašljiva zgodovinska dejstva iz preteklosti družine Goebbels so tista pomembna okoliščina, ki opravljeno primerjavo kljub temu, da je tožnik politik in da naj bi bil namen objave kritika njegovih metod politične propagande, postavijo v povsem drugačen kontekst.
Pravica do popravka je obličnostna (formalnopravna) pravica ustavnega ranga (40. člen Ustave), katere namen je varstvo raznovrstnih materialnopravnih pravic in interesov, ki utegnejo biti prizadeti zaradi novinarskega obvestila (prispevka). Način njenega uresničevanja je tak, da posega v svobodno uredniško politiko medijev in s tem torej v svobodo novinarskega izražanja (39. člen Ustave), posredno pa tudi v svobodno gospodarsko pobudo (74. člen Ustave) izdajatelja medija.
Ker torej izvrševanje pravice do popravka nujno trči ob nasprotne ustavne pravice, je treba med kolidirajočimi pravicami vzpostaviti ustrezno ravnovesje (15. člen Ustave). Logičen sklep, ki iz tega izhaja, je, da popravka ni mogoče dopustiti tedaj, ko bi to pomenilo zgolj obličnostno (formalnopravno) uresničenje te pravice. Tak položaj je podan v primeru, ko je vsebina popravka takšna, da po svoji naravi ne zagotavlja ustrezne obrambe raznovrstnih materialnopravnih pravic in interesov, ki so bili s konkretnim novinarskim prispevkom prizadeti.
Vprašanje resnice se v okviru instituta pravice do popravka obravnava na povsem drugačni metodološki ravni. Gre za metodo, ki jo izraža latinski rek
audiatur et altera pars
(naj se sliši tudi druga stran). Tisti, ki je bil z objavo obvestila prizadet v svojih pravicah ali interesih, ima pravico, da se o spornem obvestilu izjavi na enakovrednem mestu. Vprašanje resničnosti se na tej točki z vidika pravice do popravka konča
–
od tu dalje je na avditoriju, da presoja, katera od obeh strani (oziroma koliko) ima prav.
Pri presoji, ali je odgovorni urednik pravilno upošteval izključitveni razlog, ki se nanaša na vsebino predlaganega popravka (druga alineja prvega odstavka 31. člena ZMed), je treba upoštevati namen instituta pravice do popravka. Relevantno polje presoje je tako na eni strani omejeno s pravico tistega, ki mu je bila zaradi objavljenega obvestila prizadeta pravica ali interes, da od odgovornega urednika zahteva brezplačno objavo njegovega popravka objavljenega obvestila. Na drugi strani pa je to polje nedvomno omejeno tudi z interesom javnosti (javnim interesom), da se med stališči novinarja in predlagateljem popravka vzpostavi logičen diskurz ki bo uporabniku medija omogočil oblikovanje racionalnega stališča o prispevku. Ta interes nedvomno ni tako poudarjen kot pri presoji v zvezi s pravico do odgovora na objavljeno informacijo (primerjaj določbo 42. člena ZMed), vendar relevantnega vpliva ni mogoče izključiti.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017667
OZ člen 179. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - razžalitev dobrega imena in časti v tisku - odgovornost izdajatelja - razmere v zaporu - objava vzdevkov paznikov - pravica do svobode izražanja - pravica do zasebnega življenja - domneva nedolžnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je sodišče prve stopnje nesorazmerno omejilo toženkino pravico do svobode izražanja in javnega obveščanja z odločitvijo, da je toženka z objavo vzdevkov paznikov v zaporu in načinom pisanja o njihovem domnevnem nasilju nad obsojenci protipravno posegla v pravice tožnikov do zasebnosti, časti in dobrega imena vključno z domnevo njihove nedolžnosti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZMed člen 2, 46, 65, 66, 83, 97, 105, 106, 109.
dovoljenost revizije - izvajanje radijske dejavnosti - vrednostni kriterij - pravica oziroma obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - navedba vrednosti spora na reviziji - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - zelo hude posledice niso verjetno izkazane - zelo hude posledice niso neposredne posledice izpodbijanega akta
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki.
Predmet spora je presoja zakonitosti odločbe, s katero je bilo revidentki v okviru strokovnega nadzora naloženo, naj odpravi kršitev dovoljenja za opravljanje radijske dejavnosti. Ker v tej odločbi pravica ali obveznost stranke (revidentke) ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1 ni izpolnjen.
Glede na stališče o trditvenem in dokaznem bremenu, brez natančno in konkretno izpostavljenega pomembnega pravnega vprašanja in njegove obrazložitve, ni mogoča presoja dovoljenosti revizije po tej določbi, zato revidentka ni izkazala uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker izpodbijana odločba v ničemer ne posega v dolžino (obseg) oglasnih blokov ali način njihovega trženja in je določitev dolžine in količine oglasnih blokov stvar revidentkine programske politike, posledice, ki jih revidentka navaja kot zelo hude, v zvezi z morebitnim skrajšanjem oziroma podaljšanjem časa posameznega oglasnega bloka in posledično morebitna izguba poslušalstva, niso neposredne posledice akta, ki je predmet upravnega spora. Poleg tega revidentka z obširnimi navedbami glede morebitnih finančnih posledic spremembe oglaševanja ni izkazala, da bi zanjo dejansko nastale takšne zelo hude posledice, saj niti s stopnjo verjetnosti ni izkazala, da bodo njeni dosedanji oglaševalci odstopili od pogodb, in da ji zato grozi izpad dohodka.
URS člen 39, 40, 74. ZPP člen 208, 285, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZMed člen 27, 27/1, 27/3, 28, 28/1.
pravica do objave popravka - tožbeni zahtevek - vsebina tožbenega zahtevka - opredelitev objave na katero se popravek nanaša - navedba datuma objave - sklepčnost tožbe
Vrhovno sodišče je že v sklepu II Ips 122/2014 z dne 17. 7. 2014 zavzelo stališče, da določb 27. in 28. člena ZMed ni mogoče razlagati tako ozko, da bi šteli, da je tožba z zahtevkom za objavo popravka nesklepčna, če tožnik v samem tožbenem zahtevku ni navedel, na kateri članek oziroma oddajo oziroma obvestilo se popravek nanaša in datum njegove objave, pri čemer so bile te navedbe del tožbenih navedb in med pravdnima strankama ni bilo nejasnosti glede tega, na katero obvestilo se popravek nanaša in kdaj je bilo obvestilo objavljeno. Tudi v obravnavani zadevi je bistveno, da je tožnica podala te navedbe v predpravdni zadevi in v tožbi, tako da je nedvoumno razvidno, na katero obvestilo in v kateri oddaji se popravek nanaša.
mediji - objava popravka - pravica do popravka - tožbeni zahtevek - vsebina tožbenega zahtevka - opredelitev obvestila in datuma v tožbenem zahtevku - sklepčnost tožbe - razlaga zakona
Določb ZMed ni mogoče razlagati tako ozko, da bi šteli, da je tožba z zahtevkom za objavo popravka nesklepčna, če tožnik v samem tožbenem zahtevku ne navede imena prizadetega, na kateri članek, oddajo oziroma obvestilo se popravek nanaša in datum njegove objave. Pravica do
popravka, ki je zagotovljena v 40. členu Ustave, omejuje svobodo izražanja (39. člen Ustave) pa tudi pravico lastnikov in izdajateljev medijev do svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave). Dolžnost sodišča je, da najde pravo ravnovesje med navedenimi pravicami in interesi. Po oceni Vrhovnega sodišča je pravilna razlaga, da so zgoraj navedene določbe ZMed namenjene temu, da odgovorni urednik iz zahteve, ki jo nanj naslovi prizadeti, in kasneje iz tožbe jasno razbere, na katero obvestilo v katerem članku oziroma oddaji se popravek nanaša. Res je, da vsebine samega popravka odgovorni urednik ne sme spreminjati in dopolnjevati. To pa ne pomeni, da v primeru, ko so ime prizadetega, na kateri članek, oddajo oziroma obvestilo se popravek nanaša in datum njegove objave navedeni v tožbi, v samem tožbenem zahtevku pa ne, odgovorni urednik tega ne sme povzeti v uvodu objave.
Navedba obvestila, na katerega se popravek oziroma odgovor nanaša, ni obligatorna vsebina (sestavina) tožbenega zahtevka za objavo popravka oziroma odgovora po ZMed. V konkretnem primeru je tožeča stranka svojo obveznost po prvem odstavku 28. člena ZMed glede navedbe obvestila izpolnila že s tožbeno naracijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO
VS0016651
ZPP člen 367a, 367c, 367c/2. ZMed.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – mediji – odgovornost novinarja - kršitev osebnostnih pravic v tisku – razžalitev dobrega imena in časti – povrnitev škode – svoboda izražanja – varstvo zasebnosti – javni uslužbenec – politik - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodišče druge stopnje je soglašalo z oceno, da se sporni članek ne dotika tožnikovega intimnega življenja, ampak razkriva njegova politična stališča in mnenja o nekaterih osebnostih slovenskega javnega življenja, da nima statusa relativne javne osebe le zato, ker je javni uslužbenec, ampak zlasti zato, ker je z vstopom v politični prostor prestopil mejo zasebnika, ki edini uživa največjo stopnjo varstva zasebnosti; omejitev svobode novinarskega izražanja je treba interpretirati restriktivno; poseg ni bil nesorazmeren in žaljivost v objektivnem smislu ni bila podana.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti - obseg obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - mediji - objava popravka - odklonilni razlog
Pritožbeno sodišče se je dolžno opredeliti le glede strankinih naziranj in argumentov, s katerimi je utemeljila pravno sredstvo, ne pa tudi glede tistega, kar se pri odločanju o pravnem sredstvu upošteva po uradni dolžnosti.
Glede na to, da že objavljeni prispevek povzema izjavo tožnika, da zanika odgovornosti, njegovo ponovno zanikanje v predlaganem popravku ne pomeni bistvenega dopolnjevanja navedb v objavi.
mediji - pravica do popravka – razlogi za zavrnitev zahteve za objavo popravka
Predlagana vsebina popravka v smislu, da tožnik ni deloval kot posrednik pri kakršnemkoli spornem poslu z J. in da „sporni posel“ v spornih objavah novinarke B. B. ni konkretiziran, v ničemer ne zanikajo ali ne dopolnjujejo bistva spornih objavljenih prispevkov, da o tem teče policijska preiskava.
Zaključek, da tretji odstavek zahtevanega popravka predstavlja tožnikovo mnenje o prispevku in mediju, v katerem je bil prispevek objavljen, utemeljuje zavrnitev zahteve za objavo popravka na podlagi 2. alineje prvega odstavka 31. člena ZMed, saj zadošča, da se zahtevani popravek le v delu njegovega besedila ne omejuje več zgolj na navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v objavljenem besedilu.
Ob dejstvu, da sam prispevek vsebuje informacijo o tožnikovem zanikanju odgovornosti njegovo (ponovno) zanikanje v zahtevanem popravku ne pomeni (bistvenega) dopolnjevanja navedb v objavljenem besedilu.
objava popravka - razžalitev v tisku - pravica do popravka - odklonitveni razlog - vsebina popravka
Odklonitveni razlog po peti alineji prvega odstavka 31. člena ZMed ne predpostavlja, da mora tožena stranka zatrjevati, da bi objava popravka predstavljala poseg v njene osebnostne pravice; zadostuje, da sodišče na podlagi okoliščin konkretnega primera presodi, da je besedilo predlaganega popravka žaljivo.
razžalitev v televizijski oddaji - objava popravka – objava javnega opravičila - odklonitveni razlog - obseg objave popravka
Javno opravičilo presega namen instituta objave popravka objavljenega besedila, katerega izhodišče izraža latinski rek Audiator et altera pars (naj se sliši tudi druga stran).
objava popravka – zahteva za objavo popravka pred tožbo – vročitev zahteve za objavo popravka - seznanitev odgovornega urednika medija z zahtevo za objavo popravka
ZMed ne predpisuje načina vročanja zahtevka za objavo popravka (pred vložitvijo tožbe) s strani zainteresirane osebe odgovornemu uredniku medija. Revizijsko sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je tožnica uporabila razumno, običajno poštno pot. Z izbranim načinom se tudi v morebitnem nadaljnjem sodnem postopku omogoča dokazovanje tako samega uveljavljanja kot tudi pravočasnosti predpravdne zahteve.
Pravilna je tako ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica izpolnila svojo obveznost po prvem in drugem odstavku 26. člena ZMed in je toženki kot odgovorni urednici omogočila, da bi se z zahtevo seznanila, toženka pa je tista, ki dane možnosti ni izkoristila.
objava popravka – odklonitev objave popravka – razlogi za odklonitev objave popravka – prizadetost pravice ali interesa predlagatelja popravka
Ker govornega dela televizijskega obvestila ni mogoče ločiti od grafičnega dela z izpisom „črne liste“ podjetij, ni mogoče govoriti o omembi imena tožeče stranke v zanemarljivem delu.
Sporni del popravka o dosegljivosti tožeče stranke predstavlja bistveno dopolnitev navedb v objavljenem besedilu. Glede na vsebino sporočila novinarke, da jim ni uspelo priklicati podjetij s seznama, popravek tudi v tem delu zanika novinarkine navedbe.
ZUS-1 člen 32, 32/1. ZMed člen 106, 106/1-3, 106/1-4.
radijska dejavnost – začasna odredba – težko popravljiva škoda - izkazanost škode - izvedenec
Tožeča stranka je res zatrjevala obseg škode, ki naj bi bila posledica izpodbijane odločbe zaradi zmanjšanja obsega oglaševanja, a ni izkazala, kaj ta znesek pomeni za njeno poslovanje. Zgolj z navedbami o materialni škodi pogoj težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1 ni izkazan.
Glede na specifiko začasne odredbe (dokazovanje dejstev s standardom verjetnosti, kratek rok za izdajo začasne odredbe) mora tožeča stranka že v zahtevi za izdajo začasne odredbe zatrjevana dejstva dokazovati z dokazili, predloženimi ob vložitvi zahteve, ki jih sodišče lahko tudi takoj preizkusi. Narava odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe terja hiter postopek, zato sodišče ne izvaja posebnega ugotovitvenega postopka, ampak odloča na podlagi dejstev, navedenih in verjetno izkazanih v zahtevi za izdajo začasne odredbe. Zato od sodišča ni mogoče zahtevati izvedbe dokazov (postavitve izvedencev ali zaslišanja prič in podobno), ki bi potrdili (ali ne) zatrjevano verjetnost nastanka težko popravljive škode.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016235
OZ člen 131, 147, 179. ZMed člen 6. URS člen 34, 35, 39.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zasebnosti – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – pravica do svobode izražanja – pravica javnosti do obveščenosti – pirotehnična nesreča – osebnostne pravice – pravica do zasebnosti – senzacionalističen način poročanja medijev – višina odškodnine
Protipravnost ravnanja toženke izvira iz načina poročanja, ki je bil usmerjen k razkrivanju osebnih podatkov tožnika javnosti, in senzacionalističen. Primerna teža je bila dana bistvenima okoliščinama, da je bil v obravnavanem primeru v prvi vrsti pomemben dogodek kot tak in da je šlo za osebo, ki ne nastopa v javnosti.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.