stroški kazenskega postopka - umik zasebne tožbe - zavrnilna sodba - krivdni stroški - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Osebe iz 1. odstavka 94. člena ZKP (specialni predpis) morajo plačati tiste stroške, ki so jih povzročile po svoji krivdi ne glede na to, komu je glede na izid postopka naloženo plačilo ostalih stroškov:
bodisi obdolžencu (95. člen ZKP), bodisi zasebnemu tožilcu (3.
odstavek 96. člena ZKP), lahko pa stroški obremenjujejo proračun (1. odstavek 96. člena ZKP).
Navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti, da so po krivdi obdolženca oziroma njegovega zagovornika nastali stroški za vložitev zasebne tožbe, ki bi jih moralo sodišče po določbi 1. odstavka 94. člena ZKP naložiti v plačilo obdolžencu, pomenijo uveljavljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, saj sodišče prve stopnje tega ni ugotovilo. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21297
KZ (1977) člen 108.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - stek - navidezni idealni stek - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe
Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi sodbe navedlo, da gre pri ravnanju obsojenca zaradi navideznega idealnega steka le za dve kaznivi dejanji, eno pod točko 1/a in drugo pod točko 1/b izreka, obe v škodo zasebnega tožilca R.K. Tak sklep pa je v direktnem nasprotju z ugotovitvijo, da čast in dobro ime drugega zasebnega tožilca, pravne osebe E.k., z dejanji, prav tako opisanimi pod točko 1/a in 1/b izreka, nista bila prizadeta, ker da je obsojenec ti kaznivi dejanji storil le v škodo R.K. Tak zaključek namreč pomeni, da obsojenčevo ravnanje, kolikor zadeva pravno osebo, sploh nima znakov očitanih kaznivih dejanj in posledično, da za uporabo inštituta navideznega idealnega steka pod točkama 1/a in 1/b ni pravnoteoretične podlage.
Blago je bilo naročeno za potrebe ladje, da se opravi potovanje. Kapitan je pri tem ravnal kot ladjarjev zastopnik po prvem odstavku 129. člena ZPNP, navedene okoliščine pa kažejo na to, da je na temelju kapitanovega ravnanja nastala obveznost za ladjarja po 378. členu ZPNP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Opozarjanje na neprimernost izrečene kazenske sankcije z naštevanjem okoliščin, ki bi jih moralo sodišče pri tem upoštevati, pomeni uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
ogled kraja kaznivega dejanja - ogled stanovanja oškodovancev - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ogled, opravljen v predkazenskem postopku, upoštevaje določili 2. odstavka 164. člena in 2. odstavka 148. člena ZKP, ni bil opravljen nezakonito le zato, ker preiskovalni sodnik ni bil seznanjen z njim.
Če carinski zavezanec v postopku za oprostitev obveznosti vrnitve blaga v tujino po prvem odstavku 324. člena CZ ni uspel z ugovorom, da je bilo blago ukradeno, tega ugovora ne more uspešno uveljavljati v drugem carinskem postopku, v katerem je bila za isto blago obračunana carina in druge uvozne davščine.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - minimalen čas trajanja prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja - otrok
Statusa žrtve vojnega nasilja - otroka, rojenega staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi, ne more pridobiti oseba, za katero je ugotovljeno, da prisilni ukrep ali nasilno dejanje, ki mu je bila izpostavljena, ni trajalo neprekinjeno tri mesece.
Tudi tožbo, vloženo po tretjem odstavku 1. člena ZUS, je potrebno vložiti v roku iz prvega odstavka 26. člena ZUS, in če se s tožbo izpodbija posamično dejanje, s katerim naj bi bilo poseženo v ustavne pravice, prične ta rok teči takrat, ko je bilo posamično dejanje storjeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21336
KZ člen 224, 224/3, 343, 343/1. ZVGLD člen 3, 3/1, 10, 44.ZZZiv člen 5, 5-5.ZVO člen 5, 17.ZON člen 11.ZKP člen 53, 53/2.
kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine - nezakonit lov - divja žival - divjad - prosto živeča žival - lovišče - poškodovanje tuje stvari - predlog za kazenski pregon
Lov kot zakonski znak kaznivega dejanja nezakonitega lova po 343. členu KZ obsega različne aktivnosti, katerih cilj je, da se žival ubije, rani ali ulovi, izvaja pa se lahko le na območju lovišč, s katerimi upravljajo lovske organizacije.
Predmet lova so samo brez umetnega izbora in poseganja v dedne zasnove nastale domorodne živali, ki neodvisno od človeka živijo prosto v naravi na območju omenjenih lovišč.
Objekt kazenskopravnega varstva po 343. členu KZ so tudi prosto živeče domorodne živali, ki sicer neodvisno od človeka prosto živijo v naravi na območju lovišč v upravljanju lovskih organizacij, in to v času, ko so s strani teh lovskih organizacij začasno ločena od narave v ograjen prostor (npr. z namenom ohranjanja določene vrste živali, ki jih je množično prizadela bolezen).
prodaja dela nepremičnine - razlaga pogodb - pravica souporabe
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da kupna pogodba o prodaji solastniškega deleža na hiši in souporabi parcele ni zajemala tudi v tej pravdni zadevi sporne druge parcele, je zavrnilo tožbeni zahtevek. Za prehod pravice souporabe na drugi materialnopravni podlagi, na podlagi samega zakona, pa vložnik v postopku na prvi in drugi stopnji ni uveljavljal ustrezne trditvene podlage. Na revizijski stopnji te podlage ne more več uveljavljati z novimi trditvami in dokazi.
URS člen 25, 29, 29-2, 29-3. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 13.ZKP člen 421, 421/3.
pravica do pritožbe - pravica do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev dopolnitve zahteve
Ker je bila dopolnitev zahteve za varstvo zakonitosti vložena po preteku trimesečnega roka iz 3. odstavka 421. člena ZKP, je ni bilo mogoče upoštevati.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Kršitev kazenskega zakona je podana takrat, kadar sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabi materialno pravo in ne, če vložnik pri zatrjevanju kršitve kazenskega zakona izhaja iz lastne, glede odločilnih dejstev popolnoma nasprotne dokazne presoje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21295
KZ člen 22, 22/1, 23, 196.ZKP člen 153, 154, 154/4.
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - sredstvo za izvršitev kaznivega dejanja - poskus - neprimeren poskus - nedovoljeni dokazi - posebne operativne metode in sredstva - poročilo o zbranih dokazih
Pri kaznivem dejanju po 196. členu KZ je mamilo sredstvo za izvršitev kaznivega dejanja in ne njegov predmet. S tem sredstvom je napadeno človekovo zdravje, ki je v tem primeru predmet napada.
Iz določila 4. odstavka 154. člena ZKP jasno sledi, da sme sodišče opreti svojo odločbo na podatke, sporočila, posnetke ali dokazila, pridobljena na podlagi ukrepov iz 150. in 151. člena ZKP, če so bila ta pridobljena na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika. Zato trditev zagovornika, da nikjer v zakonu ne piše, da so poročila, dana po 153. členu ZKP, dokazno gradivo, ni utemeljena.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - interniranec - družinski član
Po prvem odstavku 7. člena ZZVN je po tem zakonu upravičen državljan Republike Slovenije, družinski član osebe, ki je izgubila življenje, umrla ali bila pogrešana v okoliščinah za priznanje statusa interniranca. Ker se je mož tožnice iz internacije vrnil in je umrl leta 1981, pogoji za priznanje statusa niso izpolnjeni.
skrajšani postopek - pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnega predloga
Obdolženi se kljub možnostim ni zaposlil, prekomerno posega po alkoholu, zaradi česar se ne spominja očitanih dejanj, glede na število in gostoto ravnanj, ki so predmet obtožbe, ne gre za osamljen primer, dejanja so bila izvršena proti devetim deklicam, mlajšim od 15 let, število kaznivih dejanj se je v zadnjem obdobju stopnjevalo - tudi z uporabo določene fizične sile, zato ni mogoče sklepati, da obdolženec ne bo ponavljal kaznivih dejanj.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z opozarjanji na razlike v izpovedbi oškodovanca in na okoliščine v zvezi s časom vložitve kazenske ovadbe zahteva za varstvo zakonitosti napada oceno dokazov in s tem uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
ZOR člen 154, 158, 159.ZPP člen 8, 14, 167, 167/2, 174, 177.ZKP člen 358, 358-2.
povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - krivdna odgovornost - neodgovorne osebe - trenutno bistveno zmanjšana prištevnost - oprostilna kazenska sodba - dokazovanje - povrnitev negmotne in gmotne škode - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Pravdno sodišče je bilo dolžno ugotoviti in dokazno oceniti vse okoliščine o toženčevi sposobnosti zavestnega delovanja v času škodnega dogodka. Sodišče je izvedlo dokazni postopek - tudi z izvedenskim mnenjem - nato pa izvedene dokaze ocenilo. Posledica takega doslednega upoštevanja pravil dokaznega postopka mora biti pravna presoja o obstoju ali utemeljenosti toženčevega ugovora o neobstoju prištevnosti storilca v času škodnega dogodka.
pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kršitev 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP je podana, če ugotovljena dejstva in okoliščine, na podlagi katerih izpodbijana odločba izvaja pravni sklep o obstoju ponovitvene nevarnosti ob pravilni uporabi zakona, takšnega sklepa ne dovoljujejo.
dovoljenost revizije - nepopolna revizija - dopolnitev revizije - opredelitev izpodbijanega dela sodbe v reviziji
Z zahtevo, da revizijsko sodišče tožniku prisodi "primerno nižjo odškodnino", tožena stranka ni ocenila vrednosti izpodbijanega dela sodbe sodišča druge stopnje. Revizija, v kateri ni navedena vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe, je nepopolna revizija.
Po 377. členu ZPP revizijsko sodišče nepopolno revizijo zavrže s sklepom, če tega ne stori v mejah svojih pravic (374. člen ZPP) že sodnik prve stopnje.