Pojem dejanskega življenja v RS (in njegova prekinitev) je odvisen od okoliščin primera. Če je šlo za daljšo odsotnost in tudi za pridobljeno tuje državljanstvo pomeni, da je sodišče prve stopnje dalo temu pojmu pravo vsebino in na tej podlagi pravilno uporabilo materialno pravo (prvi odstavek 40. člena ZDRS).
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje pravne kvalifikacije kaznivega dejanja v sklepu o preiskavi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje z oceno zagovora soobdolženega predstavlja nestrinjanje vložnika z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki ni predmet presoje z zahtevo za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Ob vložnikovih očitkih sklepu o preiskavi v zvezi s kvalifikacijo očitanega kaznivega dejanja Vrhovno sodišče ugotavlja, da glede na določbi 1. in 4. odstavka 420. člena ZKP tega sklepa ni mogoče izpodbijati z zahtevo za varstvo zakonitosti.
ZOR člen 186, 200, 201, 277. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 365.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - smrt očeta - dachauski procesi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - enako varstvo pravic
Tožnica je upravičena do višje odškodnine, kot jo sicer sodišča dosojajo zaradi duševnih bolečin ob smrti družinskega člana. Take okoliščine so v tem primeru izrazito dolgotrajne duševne bolečine, ki so gotovo povezane še z ravnanjem države v času od aretacije do rehabilitacije in še celo kasneje, saj je bila celo ponujena mirna rešitev spora s strani tožene stranke zavrnjena.
O delu dejanske podlage tožbenega zahtevka (izpad materialnih prejemkov pokojnega očeta), kljub obsegu pritožbenega izpodbijanja tožene stranke le po višini, izpodbijana sodba nima nobenih razlogov. Pritožbeno sodišče je dolžno odgovoriti le na pravno pomembne razloge v pritožbi, vendar je treba opozoriti, da mora odločitev obsegati razloge o vseh pravno dopustnih podlagah, ki jih je tožeča stranka zatrjevala, kakor tudi o vseh pravno pomembnih ugovorih, ki jih je tožena stranka podala v nasprotni smeri.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunec - uporaba zakona
V času odločanja v upravnem sporu zakon vojnega nasilja porušenja domov še ni določal kot dejansko podlago za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Šele novela (Ur.l. RS, št. 43/99) je uredila primere, med katere bi lahko bil uvrščen primer tožnice).
skrajšani postopek - pripor - begosumnost - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnega predloga - vsebina sklepa o podaljšanju pripora - opis dejanja - utemeljen sum - izvrševanje pripora - obiskovanje pripornika - nadzorstvena pritožba
Ker je vložen obtožni predlog s podrobnim opisom kaznivih dejanj, ni potrebno, da sklep o podaljšanju pripora vsebuje takšen opis, temveč zadostuje sklicevanje na obtožni predlog.
Ker ob vložitvi obtožnega akta ni mogoče predpostavljati obstoja pogojev za sojenje v nenavzočnosti po 1. odstavku 442. člena ZKP, s sklicevanjem na to določbo ni mogoče izpodbiti zaključka sodišča, da je podaljšanje pripora iz razloga begosumnosti po 1. točki 1.
odstavka 432. člena ZKP neogibno potrebno za potek postopka.
Stvar nadzorstvene pritožbe in ne zahteve za varstvo zakonitosti je preizkus okoliščine, da sodišče ni reagiralo na pobudo, da se priprtemu obdolžencu dovolijo stiki s priprto izvenzakonsko partnerko.
Ker je tožnica ocenila vrednost spornega predmeta po svoji tožbi na 100.000,00 SIT, toženec pa vrednosti spora glede primarnega nasprotnega zahtevka ni ocenil, si stranki glede tega dela spora nista zagotovili pravice do revizije (drugi odstavek 367. člena in drugi odstavek 180. člena ZPP).
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izgnanec
Za odločitev o statusu žrtve vojnega nasilja - izgnanca ni relevantna okoliščina, ali je bila oseba prisilno izseljena iz svojega doma v kraj znotraj ali izven slovenskega zasedenega območja.
nedovoljena pritožba - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Pritožba zoper sodbo upravnega sodišča prve stopnje, po določbi 3. odstavka 343. člena ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS, ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Tožena stranka, ki je v celoti uspela s tožbo (izpodbijana upravna odločba je bila odpravljena in zadeva vrnjena v ponoven postopek), ne izkazuje več pravovarstvenega interesa za pritožbo.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - obnova postopka
Kot obnovitveni razlog velja samo takšna okoliščina, ki jo dopušča zakon kot razlog za obnovo z odločbo končanega upravnega postopka, nanaša pa se na prej ugotovljeno dejansko stanje, na katerem temelji dokončna odločba.
Odločitev, da je tožnica soodgovorna za 20 % škode, ni v njeno škodo. Ugotovljeno je namreč bilo, da je prišlo do poškodbe glave in ostalih poškodb ob trku zaradi tega, ker tožnica ni bila privezana z varnostnim pasom.
ZIKS-G člen 2.ZIKS-1 člen 266.ZIKS člen 145a, 145b, 145b/4, 145č.ZDen člen 42, 42/2, 42/3. ZIOOZP.
denacionalizacija - vrnitev zaplenjenega premoženja - zavezanec za plačilo odškodnine - obveznice - povojni procesi - odškodnina v delnicah
V postopkih za vrnitev v povojnih procesih neupravičeno odvzetega premoženja mora sodna odločba opredeljevati upravičenca, zavezanca in konkretno premoženje v naravi ali vrsto nadomestnega premoženja, ki ga je treba vrniti oziroma izročiti.
Taka pravnomočna odločba se izvrši v skladu s sporazumom upravičenca in države kot zavezanca in sicer tako, da se upravičencu izročijo individualno določene delnice, ki jih ima zavezanka v lasti in jih je mogoče prenesti na upravičenca, ali pa si upravičenec namesto delnic izbere obveznice, izdane po Zakonu o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja.
Tožnik ni dokazal, da ima na sporni uri lastninsko pravico, zato sta sodišči nižjih stopenj na podlagi 37. člena ZTLR pravilno odločili, ko sta njegov zahtevek na vrnitev ure zavrnili.
Razlogi, ki jih navaja tožnik za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja (kot otrok partizana je ves čas druge svetovne vojne prebil na svojem domu, kjer jim je okupator večkrat grozil), ne sodijo med zakonske pogoje za pridobitev tega statusa.
V prvem odstavku 376. člena ZOR določa, da odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil. To pomeni, da bi morala tožnika zahtevek za povrnitev škode v denarju uveljavljati najkasneje do 04.09.1995 in da je bila opredelitev subsidiarnega tožbenega zahtevka na glavni obravnavi dne 01.06.1999 prepozna. Dejstvo, da škoda še vedno traja, sicer lahko vpliva na višino škode, toda na utemeljenost terjatve ne more vplivati.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - tožba na izročitev zemljiškoknjižne listine
Po drugem odstavku 367. členu ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena samo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev in v tretjem odstavku tega člena taksativno naštetih primerih po predmetu tožbenega zahtevka, med katerimi pa ni našteta tožba zaradi izročitve zemljiškoknjižne listine.
Na glavni obravnavi dne 13.9.1999 spremenjena vrednost spornega predmeta po ZPP ni dovoljena. Ne glede na to, pa tudi zvišana vrednost 600.000 tolarjev ne zadošča za vložitev revizije.
ZIZ člen 15, 17, 40, 40/1, 42, 44.ZPP člen 105, 105/2, 106, 106/1, 108, 108/4, 108/5.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba - dolgovni seznam kot izvršilni naslov - fotokopija dolgovnega seznama - formalno pomanjkljiv predlog za izvršbo - zavrženje predloga za izvršbo - zavrnitev predloga za izvršbo
Če izvršilnemu predlogu ni priložen izvršilni naslov, kot to določa 42. člen ZIZ, je predlog vsebinsko, in ne formalno pomanjkljiv. Zato sodišče predlog zavrne in mu ni treba ravnati po določilu 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Določba šestega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi, da lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču, ne pomeni, da ga lahko začne kadarkoli, ne da bi upošteval roka za vložitev tožbe po prvem odstavku 21. člena in prvem odstavku 26. člena ZUS, saj gre po ZUS za prekluziven rok, ki ga ni mogoče podaljšati.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - oseba, rojena staršem, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja
Kot podlago za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja je možno upoštevati le ukrepe in nasilna dejanja okupatorja, ki so trajali do 15.5.1945; tožniku, ki je sicer bil rojen izgnanki, torej žrtvi vojnega nasilja, rojen pa je bil 26.5.1945, ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja, pa čeprav se je njegova mati (z njim) vrnila v domovino šele 6.9.1945.