ZOR člen 154, 158, 159.ZPP člen 8, 14, 167, 167/2, 174, 177.ZKP člen 358, 358-2.
povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - krivdna odgovornost - neodgovorne osebe - trenutno bistveno zmanjšana prištevnost - oprostilna kazenska sodba - dokazovanje - povrnitev negmotne in gmotne škode - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Pravdno sodišče je bilo dolžno ugotoviti in dokazno oceniti vse okoliščine o toženčevi sposobnosti zavestnega delovanja v času škodnega dogodka. Sodišče je izvedlo dokazni postopek - tudi z izvedenskim mnenjem - nato pa izvedene dokaze ocenilo. Posledica takega doslednega upoštevanja pravil dokaznega postopka mora biti pravna presoja o obstoju ali utemeljenosti toženčevega ugovora o neobstoju prištevnosti storilca v času škodnega dogodka.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z opozarjanji na razlike v izpovedbi oškodovanca in na okoliščine v zvezi s časom vložitve kazenske ovadbe zahteva za varstvo zakonitosti napada oceno dokazov in s tem uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje pravne kvalifikacije kaznivega dejanja v sklepu o preiskavi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje z oceno zagovora soobdolženega predstavlja nestrinjanje vložnika z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki ni predmet presoje z zahtevo za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Ob vložnikovih očitkih sklepu o preiskavi v zvezi s kvalifikacijo očitanega kaznivega dejanja Vrhovno sodišče ugotavlja, da glede na določbi 1. in 4. odstavka 420. člena ZKP tega sklepa ni mogoče izpodbijati z zahtevo za varstvo zakonitosti.
ZOR člen 186, 200, 201, 277. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 365.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - smrt očeta - dachauski procesi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - enako varstvo pravic
Tožnica je upravičena do višje odškodnine, kot jo sicer sodišča dosojajo zaradi duševnih bolečin ob smrti družinskega člana. Take okoliščine so v tem primeru izrazito dolgotrajne duševne bolečine, ki so gotovo povezane še z ravnanjem države v času od aretacije do rehabilitacije in še celo kasneje, saj je bila celo ponujena mirna rešitev spora s strani tožene stranke zavrnjena.
O delu dejanske podlage tožbenega zahtevka (izpad materialnih prejemkov pokojnega očeta), kljub obsegu pritožbenega izpodbijanja tožene stranke le po višini, izpodbijana sodba nima nobenih razlogov. Pritožbeno sodišče je dolžno odgovoriti le na pravno pomembne razloge v pritožbi, vendar je treba opozoriti, da mora odločitev obsegati razloge o vseh pravno dopustnih podlagah, ki jih je tožeča stranka zatrjevala, kakor tudi o vseh pravno pomembnih ugovorih, ki jih je tožena stranka podala v nasprotni smeri.
skrajšani postopek - pripor - begosumnost - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnega predloga - vsebina sklepa o podaljšanju pripora - opis dejanja - utemeljen sum - izvrševanje pripora - obiskovanje pripornika - nadzorstvena pritožba
Ker je vložen obtožni predlog s podrobnim opisom kaznivih dejanj, ni potrebno, da sklep o podaljšanju pripora vsebuje takšen opis, temveč zadostuje sklicevanje na obtožni predlog.
Ker ob vložitvi obtožnega akta ni mogoče predpostavljati obstoja pogojev za sojenje v nenavzočnosti po 1. odstavku 442. člena ZKP, s sklicevanjem na to določbo ni mogoče izpodbiti zaključka sodišča, da je podaljšanje pripora iz razloga begosumnosti po 1. točki 1.
odstavka 432. člena ZKP neogibno potrebno za potek postopka.
Stvar nadzorstvene pritožbe in ne zahteve za varstvo zakonitosti je preizkus okoliščine, da sodišče ni reagiralo na pobudo, da se priprtemu obdolžencu dovolijo stiki s priprto izvenzakonsko partnerko.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunec - uporaba zakona
V času odločanja v upravnem sporu zakon vojnega nasilja porušenja domov še ni določal kot dejansko podlago za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Šele novela (Ur.l. RS, št. 43/99) je uredila primere, med katere bi lahko bil uvrščen primer tožnice).
ZIZ člen 15, 17, 40, 40/1, 42, 44.ZPP člen 105, 105/2, 106, 106/1, 108, 108/4, 108/5.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba - dolgovni seznam kot izvršilni naslov - fotokopija dolgovnega seznama - formalno pomanjkljiv predlog za izvršbo - zavrženje predloga za izvršbo - zavrnitev predloga za izvršbo
Če izvršilnemu predlogu ni priložen izvršilni naslov, kot to določa 42. člen ZIZ, je predlog vsebinsko, in ne formalno pomanjkljiv. Zato sodišče predlog zavrne in mu ni treba ravnati po določilu 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - oseba, rojena staršem, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja
Kot podlago za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja je možno upoštevati le ukrepe in nasilna dejanja okupatorja, ki so trajali do 15.5.1945; tožniku, ki je sicer bil rojen izgnanki, torej žrtvi vojnega nasilja, rojen pa je bil 26.5.1945, ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja, pa čeprav se je njegova mati (z njim) vrnila v domovino šele 6.9.1945.
Določba šestega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi, da lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču, ne pomeni, da ga lahko začne kadarkoli, ne da bi upošteval roka za vložitev tožbe po prvem odstavku 21. člena in prvem odstavku 26. člena ZUS, saj gre po ZUS za prekluziven rok, ki ga ni mogoče podaljšati.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - tožba na izročitev zemljiškoknjižne listine
Po drugem odstavku 367. členu ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena samo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev in v tretjem odstavku tega člena taksativno naštetih primerih po predmetu tožbenega zahtevka, med katerimi pa ni našteta tožba zaradi izročitve zemljiškoknjižne listine.
Na glavni obravnavi dne 13.9.1999 spremenjena vrednost spornega predmeta po ZPP ni dovoljena. Ne glede na to, pa tudi zvišana vrednost 600.000 tolarjev ne zadošča za vložitev revizije.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Prvostopno sodišče ni ugotovilo, ali je tožnik pobegnil pred prisilno izselitvijo, ki naj bi mu grozila zaradi očetovega odhoda v partizane ali iz drugega razloga, glede na to, da je tožnik med postopkom vseskozi navajal, da je okupator nad njim in njegovo družino izvajal nasilje. V sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunca.
telesne bolečine - strah - odgovornost za škodo od nevarne stvari - višina denarne odškodnine - nesreča pri delu - pravno mnenje - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - varstvo pri delu - duševne bolečine zaradi skaženosti - individualizacija odškodnine - objektivna odgovornost delodajalca - povrnitev negmotne škode - upoštevanje invalidnine
Stroj za proizvodnjo netkanega tekstila, na katerem se je ponesrečila tožnica, je bil starejše izdelave in nesodobno zasnovan. Tehnologija dela je bila dokaj nevarna, popolna zaščita delavca pa ni bila mogoča. Zato je bil stroj nevaren in odškodninska odgovornost lastnika objektivna.
URS člen 22, 25.ZPP člen 98, 281, 284, 339, 339/2-8, 370, 370/1-2, 377, 378, 378/1-1, 384, 384/1, 384/3, 384/4.ZOdv člen 5, 10, 10/2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do sodnega varstva - procesno vodstvo - preložitev naroka za glavno obravnavo na prošnjo stranke - navedba dejstev in predložitev dokazov do konca prvega naroka za glavno obravnavo - eventualna maksima - vabilo na prvi narok - opozorilo na zakonite posledice izostanka - odvetnik kot pooblaščenec - pooblastilo za zastopanje - dovoljenost revizije zoper sklep - sklep o vrnitvi v prejšnje stanje
Revizija je utemeljena samo zato, ker iz spisa izhaja, da je tožeča stranka prosila za preložitev naroka dne 23.08.1999, nato pa je bila na narok dne 25.10.1999 vabljena s fotokopijo zapisnika, ki pa je dvomljive vsebine, saj iz njega ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je bil narok za glavno obravnavo opravljen ali ne. Ob takem zapisu dogajanja na naroku, pa tožeči stranki ni mogoče očitati, da v kasnejši pripravljalni vlogi in na naroku dne 25.10.1999 ni pojasnila, zakaj ni navedla vseh dejstev in dokazov do konca prvega naroka. Ker je šlo v času, odkar je tožeča stranka prejela vabilo za prvi narok za glavno obravnavo, do konca obravnavanja pred sodiščem prve stopnje za specifično situacijo, ko so se spreminjala nekatera določila pravdnega postopka in ker sodišče postopka ni vodilo tako, kot je bilo predpisano, tožeča stranka utemeljeno opozarja na 22. člen URS. Ker ji sodišče prve stopnje ni omogočilo ustreznega varstva pravic (tako kot toženi stranki), je kršitev lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe (prva točka prvega odstavka 370. člena ZPP v zvezi z osmo točko drugega odstavka 339. člena ZPP).
status žrtve vojnega nasilja - otrok, rojen v izgnanstvu 20.3.1945
Tožnik je bil rojen 20.3.1945 materi v izgnanstvu. Ker od njegovega rojstva do konca vojne oziroma do 15.5.1945, ki velja kot datum, do katerega se priznava po ZZVN status žrtve vojnega nasilja, niso minili trije meseci, mu ne gre uveljavljani status.
Razlogi, ki jih navaja tožnik za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja (kot otrok partizana je ves čas druge svetovne vojne prebil na svojem domu, kjer jim je okupator večkrat grozil), ne sodijo med zakonske pogoje za pridobitev tega statusa.
V prvem odstavku 376. člena ZOR določa, da odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil. To pomeni, da bi morala tožnika zahtevek za povrnitev škode v denarju uveljavljati najkasneje do 04.09.1995 in da je bila opredelitev subsidiarnega tožbenega zahtevka na glavni obravnavi dne 01.06.1999 prepozna. Dejstvo, da škoda še vedno traja, sicer lahko vpliva na višino škode, toda na utemeljenost terjatve ne more vplivati.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - obnova postopka
Kot obnovitveni razlog velja samo takšna okoliščina, ki jo dopušča zakon kot razlog za obnovo z odločbo končanega upravnega postopka, nanaša pa se na prej ugotovljeno dejansko stanje, na katerem temelji dokončna odločba.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izgnanec
Za odločitev o statusu žrtve vojnega nasilja - izgnanca ni relevantna okoliščina, ali je bila oseba prisilno izseljena iz svojega doma v kraj znotraj ali izven slovenskega zasedenega območja.
nedovoljena pritožba - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Pritožba zoper sodbo upravnega sodišča prve stopnje, po določbi 3. odstavka 343. člena ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS, ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Tožena stranka, ki je v celoti uspela s tožbo (izpodbijana upravna odločba je bila odpravljena in zadeva vrnjena v ponoven postopek), ne izkazuje več pravovarstvenega interesa za pritožbo.