povrnitev negmotne škode - kriteriji za odmero denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Pogosto je prav poškodba določenega organa vzrok, da so določene odškodninske postavke drugače ovrednotene kot če gre za kakšen drug organ. Tako so pri določenih poškodbah v ospredju duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, pri tretjih zopet duševne bolečine zaradi skaženosti itd. Prav zato je tudi pomembno, da sodišče pri presoji odškodnine za posamezno škodo primerja predvsem tiste odškodninske primere, v katerih so bile obravnavane podobne poškodbe. Ko takšna primerjava zaradi specifičnosti posameznega primera (kombinacija več poškodb npr.) ni mogoča, je treba upoštevati tudi splošno mejo za prisojo odškodnin glede na težo poškodbe (sodna praksa uporablja metodo po Fischerju z uvrstitvijo v skupine od 1 do 6). Nato prihajajo v poštev še nadaljnje primerjave, kot so poklic, starost, spol itd.
dovoljenost revizije - gospodarski spor - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z isto tožbo - pravna in dejanska podlaga tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
Tožena stranka (sedaj revident) je zahtevala plačilo skupaj 23 računov. Če bi šlo za zahtevke z isto dejansko in pravno podlago, bi se vrednost spornega predmeta in tudi pravica do revizije določila na temelju vsote vrednosti vseh zahtevkov (prvi odstavek 41. člena ZPP). V prvostopenjskem postopku pa ni zatrjevala dejstev, na temelju katerih bi bilo mogoče določiti, ali gre za zahtevke z isto dejansko in pravno podlago. Zato je revizijsko sodišče preizkusilo, ali ima tožeča stranka revizijo po drugem odstavku 41. člena ZPP. Po tem pa je nima, ker noben zahtevek ne presega zneska 5.000.000,00 SIT. Po določbi 490. člena ZPP revizija torej ni dovoljena.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - prisilni mobiliziranec
Po določbah ZZVN, veljavnih v času odločanja upravnega organa (pred 19.6.1999), oseba, zoper katero je bil začet ukrep okupacijskih sil - prisilna mobilizacija v kraju G. v deželi Štajerski (Republika Avstrija), ni izpolnjevala pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po navedenem zakonu.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - status begunca
Tožena stranka (kot revizijski organ v upravnem postopku) in sodišče prve stopnje sta ocenila, da pobeg pred konkretno grozečim nasiljem ni bil ugotovljen. Glede na revizijsko odločitev (odprava odločbe prve stopnje in vrnitev zadeve v ponovno odločanje) bodo listinski dokazi, na katere se sklicuje tožnik v pritožbi, pomembni v ponovnem postopku na prvi stopnji, v upravnem sporu pa pomenijo pritožbeno novoto.
Ukrep komunalnega inšpektorja pomeni v obravnavanem primeru poseg v lastninsko pravico tožeče stranke, tak poseg pa mora temeljiti samo na zakonski podlagi. Zato občinski odlok za izdajo ukrepa o rušenju ne more biti zakonita podlaga.
dovoljenost revizije - nedenarni zahtevek - vrednost spornega predmeta
Tožeča stranka je v tem pravdnem postopku zahtevala priznanje lastninske pravice na nepremičninah in izstavitev zemljiškoknjižne listine. Navedeni spor je torej premoženjskopravni, zahtevek pa se ne nanaša na denarni znesek. Po drugem odstavku 44. člena ZPP velja v takšnih primerih kot odločilna vrednost spornega predmeta (tudi za revizijo) tista vrednost, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. V drugem odstavku 180. člena ZPP pa je določeno, da mora tožeča stranka v primerih, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, v tožbi navesti tudi to vrednost.
Tudi v primeru, kadar je razlaščenec umrl pred razpadom bivše Jugoslavije (1991), je potrebno ugotoviti, ali je za denacionalizacijo izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 9. člena ZDen in pogoj iz 1. člena ZDen-B. Za osebo, ki je umrla pred odločitvijo o denacionalizaciji, kot državljan druge bivše jugoslovanske republike, je pomembno, kakšen pravni položaj daje državljanskemu statusu umrle osebe pravo Republike Slovenije oz. pravo sedanje države naslednice SFRJ. Zato je pomembno razlaščenčevo državljanstvo ob njegovi smrti. Ker je štel razlaščenec ob smrti za hrvaškega državljana, bi bil upravičenec do denacionalizacije samo v primeru, če bi Republika Hrvaška priznavala upravičenje do denacionalizacije slovenskim državljanom.
priznanje statusa in pravi žrtve vojnega nasilja - prisilni mobiliziranec - pogoji
Po določbah ZZVN, veljavnih v času odločanja upravnega organa (pred 19.6.1999), ukrep okupacijskih sil - prisilna mobilizacija, začeta v kraju M. na Zgornjem Štajerskem (v Republiki Avstriji) ni izpolnjeval pogojev za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja po navedenem zakonu.
priznanje statusa prisilnega mobiliziranca - pripadniki fašistične ali nacistične stranke
Ker določba 4. člena ZZVN iz kroga upravičencev, ki se po tem zakonu štejejo za žrtve vojnega nasilja, izrecno izključuje osebe, ki so bile pripadniki fašistične ali nacistične stranke ali njunih enot, za odločitev o statusu prisilnega mobiliziranca ni pravno pomembna okoliščina, ali je bila oseba v te enote vključena prostovoljno ali prisilno.
Če tožena stranka ni v celoti ugodila tožnikovemu zahtevku in mu priznala doživljenjsko mesečno rento do njegovega povratka v domovino dne 24.6.1948, mora v odločbi poleg relevantnega dejanskega stanja navesti tudi razloge, ki narekujejo takšno odločitev, sicer njena odločba ni obrazložena v skladu z 209. členom ZUP (1986).
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunca, mora biti izkazano konkretno in neposredno vojno nasilje, pred katerim je oseba pobegnila. Splošne okoliščine vojne, ki osebe niso neposredno ogrožale, ne morejo biti podlaga za priznanje tega statusa.
upravičenec do denacionalizacije - nadomestna nepremičnina
Če je prejšnji lastnik za razlaščeno nepremično premoženje dobil nadomestno nepremičnino, se šteje, da je bil ustrezno odškodovan in na podlagi 12. točke 3. člena ZDen nima položaja upravičenca v postopku denacionalizacije.
Pristojni carinski organi lahko začnejo postopek carinjenja po uradni dolžnosti, če je carinsko blago dano v prost promet, preden je izveden carinski postopek in so plačane carina in druge uvozne davščine.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - prevzem delavcev na delo v drugo organizacijo - odpravnina
Če se delodajalec v Sporazumu o prevzemu delavcev dogovorita, da se bo prevzetim delavcem upoštevalo neprekinjeno delovno razmerje, je treba pri določanju odpravnine trajno preseženim delavcem upoštevati tudi delovno dobo, dosežno pri prejšnjem delodajalcu.
dogovor o medsebojnih pravicah in obveznostih po prenehanju delovnega razmerja - konkurenčna klavuzula - pavšalna odškodnina
Običajna in v poslovnem svetu sprejemljiva je sicer pogodba o prepovedi konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja, vendar mora pogodba v nekem sorazmernem deležu obvezovati obe stranki. Delavec se bo držal omejitev pogodbe, delodajalec pa mu bo za to plačal določeno denarno nadomestilo. Samo enostranska omejitev pravice do gospodarske pobude oziroma poklica brez dogovorjenega materialnega nadomestila ni v skladu z načeli pravne in socialne države.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti - kvalifikatorne okoliščine
Če splošni akt delodajalca ne določa, za katere hujše kršitve delovnih obveznosti se izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, se tak ukrep zakonito lahko izreče za vse hujše kršitve, če je bila s kršitvijo povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogrožen ali bi lahko bil moten delovni proces ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje. Ugotovitev obstoja kvalifikatornih okoliščin je dejansko vprašanje in jih mora ugotoviti že disciplinska komisija pri delodajalcu.
ZDR (1990) člen 89. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - delovno razmerje pri delodajalcih - kvalifikatorne okoliščine - prepoved uveljavljanja kvalifikatornih okoliščin v sodnem postopku
Kvalifikatorne (posebne) okoliščine, ki so urejene v 89. členu Zakona o delovnih razmerjih se glede na slovensko pravno ureditev uvrščajo v dejansko podlago ugotavljanja resnih razlogov po določbi 4. člena Konvencije MOD št.158. To pomeni, da mora te okoliščine ugotavljati že delodajalec in njihovo morebitno uveljavljanje v sodnem postopku ni več možno. Ugotavljanje kvalifikatornih okoliščin v postopku pred sodiščem bi lahko pomenilo ugotavljanje v škodo delavca, kar pa je po veljavnem pravu prepovedano (prepoved reformatio in peius).
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - disciplinski postopek - nezakonita odločitev delodajalca - postopek v individualnih delovnih sporih - odločitev sodišča o odgovornosti delavca
Če disciplinski organi niso ugotavljali vseh pomembnih razlogov in možnosti za izrek omiljenega, pa čeprav še vedno najstrožjega disciplinskega ukrepa, je pravilen zaključek sodišča, da je bilo tako odločanje disciplinskih organov glede na zakonske možnosti pomanjkljivo (in s tem nezakonito). To pa pomeni, da je imelo sodišče samo, ob popolni ugotovitvi dejanskega stanja, možnost meritornega odločanja v skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 24. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.