ZDR (1990) člen 103, 104. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-1.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - ugovorni postopek - kolektivno odločanje - zbor delavcev - načelo večine - sklepčnost
Načelo večine je namreč bistvena sestavina neposrednega in kolektivnega odločanja, ki velja tako za sklepčnost kolegijskega organa kot tudi za glasovanje njegovih članov.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - varstvo pravic delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - sodelovanje sindikata
Delodajalec je v postopku priprave in sprejema programa razreševanja presežkov delavcev dolžan zagotoviti sodelovanje sindikata tako, da mu omogoči dejansko posredovanje stališč, mnenj in predlogov. Če ima delavec v postopku za varstvo pravic pri delodajalcu pooblaščenca, je vabilo na sejo pritožbenega organa pravilno vročeno, če je vročeno le pooblaščencu. Ker odločanje o programu presežnih delavcev ne spada med odločitve, o katerih odločajo izključno družbeniki, lahko ta program v enoosebni družbi z enim ustanoviteljem, ki je tudi poslovodja družbe, sprejme tudi kot poslovodja.
ZPIZ člen 115, 115/1, 115/1-4, 115/3. ZPIZ (1992) člen 1. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov člen 2, 13.
pravica do družinske pokojnine - preživljanje družinskega člana
Ker je revidentka uživalka kmečke pokojnine, glede na določbe sklepa ni mogoče šteti, da jo je pokojna sestra preživljala in zato tudi ne more pridobiti pravice do družinske pokojnine po njej.
delovno razmerje pri delodajalcih - odpoklic direktorja - nesposobnost vodenja poslov - plačilo odpravnine - dokazi in izvajanje dokazov
Sodišče ni dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati, ali obstajajo še kakšna dejstva, ki bi bila lahko pravno pomembna za odločitev, niti iskati dokazov zanje. Stvar stranke je, da zatrjuje za odločitev relevantna dejstva in predlaga zanje dokaze.
ZLPP člen 3, 4. Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij člen 9, 10, 11, 11/2.
lastninsko preoblikovanje podjetij - sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti - skupna vlaganja - ureditev razmerij pred pričetkom postopka lastninskega preoblikovanja
Lastninsko preoblikovanje podjetja ne vpliva na obveznost podjetja, da v skladu s sklenjenim sporazumom o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti izplača tistega, ki je vložil del sredstev za izgradnjo objekta, ki ga podjetje uporablja kot svoja obvezna sredstva.
ZDR (1990) člen 36f. ZTPDR člen 15. ZPPSL člen 93.
delovno razmerje pri delodajalcu – prenehanje delovnega razmerja zaradi stečajnega postopka – sklenitev pogodbe o zaposlitvi s stečajnim upraviteljem – kontinuiteta delovnega razmerja - odpravnina
Pogodba o zaposlitvi, ki jo je revident sklenil s stečajnim upraviteljem za določen čas do dokončanja del, ni bila več pogodba, ki bi pomenila kontinuiteto delovnega razmerja. Med revidentom in stečajnim upraviteljem je bilo vzpostavljeno novo pravno razmerje, ki s prejšnjim pravnim razmerjem, zaradi upoštevanja veljavnih zakonskih določb, ni bilo povezano. Zato tudi naslednja sklenitev delovnega razmerja s toženo stranko, najprej za določen nato pa za nedoločen čas, ob upoštevanju, da gre za drug pravni subjekt od tistega, ki je zaradi stečaja prenehal, ne more pomeniti kontinuiranega delovnega razmerja, ki bi lahko imelo posledico pri izračunu višine odpravnin trajno presežnemu delavcu, zaradi upoštevanja skupnih let dela pri dveh delodajalcih.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da mnenje izvedenca ne opravičuje zaključka o gotovosti, da je obsojenec storil kaznivo dejanje, zahteva napada dokazno oceno in s tem zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
URS člen 25.ZKP člen 16, 16-3, 347, 372, 372-5, 420, 420/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni - pravica do obrambe - pravica do pritožbe
Drugačna ocena okoliščin, ki so bile upoštevane pri odmeri kazni, pomeni uveljavljanje razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnikovo nestrinjanje z dokazno oceno, sprejeto v obeh napadenih sklepih, predstavlja uveljavljanje razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.
Tožnica bi lahko uveljavljala status žrtve vojnega nasilja na podlagi novele ZZVN-D, ki pa v času odločanja na prvi stopnji (6.1.1998) in ob reviziji (5.2.1999) še ni veljala. Zato pritožbeni ugovori (da je požig hiše vojno nasilje) ne morejo vplivati na odločitev pritožbenega sodišča v tem upravnem sporu. Morebitno priznanje statusa ŽVN po noveli ZZVN-D je stvar drugega postopka.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta pri objektivni kumulaciji zahtevkov
V pravdi, združeni po pravilih drugega odstavka 182. člena ZPP, veljajo pravila o pristojnosti in o pravici do revizije za vsak zahtevek posebej, ne pa za njihov seštevek.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti izpodbija dokazno oceno in ugotovitve sodišča, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega ni mogoče vložiti tega izrednega pravnega sredstva (2. odstavek 420. člena ZKP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS06421
ZSZ člen 18, 21, 28, 29, 32, 33, 33/1, 33/2, 35, 36, 37, 37/3. ZNP člen 37. ZPP člen 384, 384/1, 384/2, 384/3.
dovoljenost revizije - revizija v razlastitvenem postopku - odločba o razlastitvi - revizija zoper sklep - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrženje revizije
Revizija je dovoljena zoper tiste odločitve sodišča druge stopnje, s katerimi je bilo pravnomočno odločeno o predmetu razlastitvenega postopka, to je o odvzemu ali omejitvi lastninske pravice proti nadomestilu v naravi ali proti plačilu odškodnine (18. člen ZSZ). Torej zoper končno razlastitveno odločbo.
Status prodekana tožniku ne daje aktivne legitimacije za izpodbijanje odločbe o razrešitvi dekana. Enako je tudi s pooblastilom tožniku, ki ga je razrešeni dekan med upravnim sporom preklical.
ZDen člen 3, 3/1-6, 88, 88/1, 88/2. ZPP (1977) člen 389/1, 2.
denacionalizacija - razpolaganje z nepremičninami za katere obstaja dolžnost vrnitve - premoženje agrarnih skupnosti - ničnost - dovoljenost revizije - pravni interes za vložitev revizije
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo. Po dejanskih ugotovitvah, da je bila matična parcela št.
1822/8 k.o... v lasti agrarnih skupnosti in da je iz nje nastala parcela št. 1822/19 k.o..., za katero je bila 25.01.1992 sklenjena sporna pogodba, sta pravilno uporabili določila ZDen, ki je z uveljavitvijo dne 07.12.1991 prepovedal vsako razpolaganje z nepremičninami oziroma s premoženjem glede katerega obstaja dolžnost vrnitve (prvi odstavek 88. člena ZDen).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razloga smotrnosti - sprememba stalnega bivališča
Če se med postopkom toženec preseli v drug kraj, opravljen pa ni bil še niti prvi narok za glavno obravnavo, je iz razloga ekonomičnosti postopka smotrno delegirati sodišče, ki je splošno pristojno po novem prebivališču toženca.
Ob pravilni presoji sodišča prve stopnje, da tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe, tožnik tudi nima pravnega interesa za vložitev zahtev za izdajo začasnih odredb.
ZKP člen 60, 60/1, 60/2, 144, 144-6, 186, 186/1. ZDruP člen 1, 1/1, 9.ZLPP člen 50, 50/2, 48.ZZLPPO člen 4.
oškodovanje družbenega premoženja - družbeni pravobranilec kot oškodovanec kot tožilec - prevzem kazenskega pregona
Če gre za kazniva dejanja, s katerimi naj bi bilo oškodovano družbeno premoženje, je družbeni pravobranilec po pooblastilu iz 2. odstavka 50. člena ZLPP procesno legitimiran, da v kazenskem postopku sodeluje kot oškodovanec kot tožilec.
telesne bolečine - denarna odškodnina - strah - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - solidarni dolžniki - povrnitev negmotne škode - objektivna odgovornost organizatorja zabaviščnega parka - vožnja z električnimi avtomobilčki po avtodromu kot nevarna dejavnost
Vožnje z električnimi avtomobilčki po avtodromu, namenjene otrokom, so nevarna dejavnost po prvem odstavku 174. člena ZOR, kadar avtomobilčki nimajo varnostnih pasov ali drugih varoval in med njimi prihaja do trčenj in posledično do poškodb otrok, ki so poudarjeno ranljivi.