skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - vročanje pisanj - vročitev vabila obdolžencu na glavno obravnavo
Pri prvem vročanju vabila na glavno obravnavo vročevalec ni našel obdolženca doma, zato mu je pustil obvestilo - brez navedbe kje oziroma pri kom ga je pustil - naj ga naslednji dan ob določeni uri počaka zaradi vročitve. Ker obdolženca tudi naslednji dan ni bilo, je vročevalec vabilo nabil na vrata. Ker je bilo vabljenje opravljeno v nasprotju z določbami 1. odstavka 120. člena, 118. in 1. odstavka 119. člena ZKP, niso bili izpolnjeni pogoji za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti po 1. odstavku 442. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti
Obravnavana zadeva teče pri Okrajnem sodišču v Novi Gorici že od leta 1997. Trenutno stanje zadeve je tako, da Višje sodišče v Kopru s sklepom z dne 20.09.2000 ugodilo pritožbama predlagateljev in nasprotne udeleženke in razveljavilo prvostopenjski sklep o prekinitvi nepravdnega postopka in napotitvi na pravdo. Glede na stanje zadeve in glede na to, da se nanaša postopek na delitev nepremičnin, ki ležijo na območju Okrajnega sodišča v Novi Gorici, delegacija pristojnosti ne bi bila smotrna.
postopek za uporabo varnostnih ukrepov - odvzem predmetov, če ni izrečena obsodilna sodba - zastaranje kazenskega pregona
Niti relativno niti absolutno zastaranje kazenskega pregona ne odvezujeta sodišča, po katerega odredbi so predmeti v hrambi do dokončanja kazenskega postopka, da ne bi odločalo v smislu 1. odstavka 498. člena ZKP.
Če je sodišče prve stopnje tožbo, ki jo je tožnik vložil zoper disciplinskega tožilca Odvetniške zbornice RS in zoper predsednika Odvetniške zbornice RS, zavrglo, ker je pri predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da z izpodbijanim obvestilom disciplinskega tožilca Odvetniške zbornice RS ni poseženo v nobeno tožnikovo pravico ali neposredno na zakon oprto korist (4. točka 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS), ni bilo podlage za ločeno obravnavanje tožbe samo zoper disciplinskega tožilca in za ponovni predhodni preizkus tožbe.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-7, 3-8, 3-12, 8.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - organiziranje oborožene tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - poskus umora predstavnika državnega organa - opustitev ovadbe
Ob odsotnosti konkretnega opisa cilja iz 2. člena ZKLD zgolj posredovanje stikov, pisem in hrane ter sodelovanje pri vodenju ljudi čez državno mejo ne predstavlja izvršitvenega dejanja iz 8. točke 3. člena ZKLD.
Ker je v opisu kaznivega dejanja navedeno le, da je obsojenec vedel za prisotnost ilegalcev zaradi tihotapljenja živine in tega ni prijavil oblastem, ni pa konkretizirana trditev, da je obsojenec vedel za za pripravljanje ali izvršitev kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD, dejanje nima znakov kaznivega dejanja iz 8. člena ZKLD.
Pošiljanje hrane bratu ne predstavlja izvršitvenega dejanja iz 8. točke 3. člena ZKLD.
ZLPP člen 19, 19/1, 19/4, 18, 22, 50, 50/4.ZPPOLS člen 7, 10, 10/2, 10/3, 12, 13, 14, 15, 16.ZOR člen 27, 27/1.ZZLPPO člen 12, 16, 22, 23, 33. ZSRaz člen 2.
privatizacija podjetij v lasti sklada RS - obvezni načini privatizacije - notranji odkup - kontrahirna dolžnost - razlaga zakona - gramatikalna, jezikovna, sistematična in zgodovinska razlaga
Sklep o privatizaciji, ki ga je sprejel upravni odbor sklada po 7. členu ZPPOLS, ni bil upravna odločba, temveč izraz (izjava) volje organa upravljanja lastnika pravne osebe, ki se privatizira, kako izvesti privatizacijo. Tožniki bi v primeru, če sklep upravnega odbora sklada ne bi upošteval zakona, v zakonu predviden obvezen način privatizacije izsilili s civilno tožbo (prvi odstavek 27. člena ZOR). Notranji odkup je obvezen način privatizacije le v primeru, če upravičenci iz 12. in 16. člena ZPPOLS v roku sprejmejo ponudbo sklada. Pogoj je, da sklad v sklepu o privatizaciji določi (ponudi) notranji odkup kot način privatizacije.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje, ki ga pridobi stranka - odškodninski spor - negmotna škoda
Gre za relativno bistveno kršitev postopka, če sodišče uporabi pri odločanju o stvari izvedensko mnenje, ki ga je pridobila stranka sama, nasprotna stranka pa se ni strinjala, da se mnenje uporabi kot izvedensko mnenje.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - oprostitev odgovornosti - deljena krivda - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - strah - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - estetska motnja - pravno priznana škoda
Šepanje ni bilo ugotovljeno. Ostale popoškodbene spremembe pa predstavljajo po ugotovitvah sodišč nižjih stopenj le lažjo estetsko motnjo, ki ne morejo vplivati na tožnikovo psihično ravnotežje v tolikšni meri, da bi šlo za pravno priznano škodo.
URS člen 25.ZKP člen 14, 362, 362/1, 368, 368/1, 368/2.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - pravni pouk o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe v zapisniku o poteku glavne obravnave - odpoved pravici do pritožbe
V zapisniku o glavni obravnavi mora biti glede dolžnosti napovedi pritožbe iz 1. odstavka 368. člena ZKP zapisan pravni pouk: da je upravičenec dolžan napovedati pritožbo, v katerem roku je to dolžan storiti in kakšne bodo posledice, če ne bo tako ravnal.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - stvarna pristojnost - spor o varstvu in vzgoji otrok - spor o zakonitem preživljanju
Po 67. členu ZPP lahko vrhovno sodišče določi le drugo krajevno pristojno sodišče, ne more pa posegati v stvarno pristojnost sodišča.
ZUS člen 74. ZSZ člen 62. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 242.
upravni spor - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - bistvena kršitev določb postopka - sojenje na seji - izvedba glavne obravnave
Kljub ugovoru tožeče stranke že v pritožbi v upravnem postopku, da je poslovni prostor izpraznila že septembra 1993, tožena stranka postopka ni dopolnila v smislu 242. člena ZUP in tožeče stranke ni pozvala k predložitvi dokazov o zatrjevanem odločilnem dejstvu. Ob takšni pomanjkljivi presoji tudi sodišče prve stopnje brez glavne obravnave (1. odst. 50. člena ZUS) ni moglo ugotavljati ne ugotoviti, ali je navedba tožnika resnična.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - prisilni mobiliziranec
Do uveljavitve novele Zakona o žrtvah vojnega nasilja iz leta 1999 (ZZVN-D, ki je začela veljati 19.6.1999), je bilo status prisilnega mobiliziranca mogoče priznati le, če je bila prisilna mobilizacija izvedena na območju Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske Krajine.
ZUS člen 59, 73.ZZVN člen 1, 2, 2/1, 3. ZZVN-D člen 7.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - združljivost statusov
Samo zaradi priznane pokojninske dobe v dvojnem trajanju in brez presoje ostalih za odločitev pomembnih okoliščin in dejstev ni mogoče odreči statusa ZVN. Niti ZZVN niti ZVV nimata določb o nezdružljivosti statusov, vsebujeta le določbo o prepovedi kumuliranja enakih ali podobnih pravic.
Tožnica ni uspela dokazati niti skupnih vlaganj, kaj šele ekonomsko ali izvenzakonsko skupnost. Zato sta sodišči pravilno uporabili 51. člen ZZZDR in za tožnico ugodno uporabili domnevo o enakih deležih na skupnem premoženju zakoncev.
spor o pristojnosti - regresni odškodninski zahtevek - izbirna krajevna pristojnost
Po tretjem odstavku 52. člena ZPP predvidena izbirna krajevna pristojnost po kraju škodnega dejanja velja tudi v sporih o regresnih odškodninskih zahtevkih proti regresnim dolžnikom. Glede na to, da je tožeča stranka izbrala pristojnost sodišča, na katerem je bilo storjeno škodno dejanje, je za odločanje v zadevi pristojno tudi Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah, kjer je vložila tožbo.