zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je zahteva za varstvo zakonitosti samostojno pravno sredstvo, sklicevanje na pritožbene navedbe, v zvezi s katerimi naj bi višje sodišče kršilo zakon, brez njihove konkretizacije ne zadostuje.
Sporni parceli sta po 2. členu ZSZ opredeljeni kot nezazidano stavbno zemljišče že pred sprejetjem Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Kozina - Klanec (Ur. l. RS, št. 48/98), zato razlaščencu pripada odškodnina za vrednost stavbnega zemljišča. Samo če bi bili parceli določeni kot stavbno zemljišče šele z navedeno uredbo, bi razlaščencu pripadala le odškodnina za kmetijsko zemljišče, glede na njuno dotedanjo rabo in kulturo.
nezakonit pripor - povrnitev škode zaradi nezakonitega pridržanja v priporu
Pravica do povrnitve škode zaradi nezakonitega pridržanja v priporu oziroma preiskovalnemu zaporu po 513. členu ZKP-60 je vezana na končni izid zadeve in ne more biti odvisna od tega, ali je bil pripor oziroma preiskovalni zapor odrejen zakonito ali nezakonito. Podlaga za povrnitev škode je pravnomočna oprostilna sodba, neglede iz katerega razloga je bila izrečena.
pristojnost za postopek o prekršku - zastaranje – relativno zastaranje - pretrganje zastaranja – absolutno zastaranje
Zavrnilna odločba sodnika za prekrške, s katero se je izrekel za nepristojnega, ne pretrga zastaranja, saj je glede na njeno vsebino ni mogoče šteti za dejanje, ki bi merilo na pregon storilca prekrška.
ZUS člen 1, 1/3, 3, 3/3, 34, 34/1, 34/3.URS člen 23, 23/1, 157, 157/2.
varstvo ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Očitana opustitev izvajanja nalog pravosodne uprave nima narave konkretnega dejanja, ki bi neposredno poseglo v ustavno pravico tožnikov do sodnega varstva, zato je podlaga za zavrženje tožbe v tem sporu v 3. točki prvega odstavka 34. člena ZUS, v zvezi s tretjim odstavkom 3. člena ZUS, saj ne gre za dejanje, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
pridobitev azila iz humanitarnih razlogov - pogoji
Za pridobitev azila iz humanitarnih razlogov ne zadostuje zgolj ogroženost v obliki subjektivnega strahu pred vrnitvijo v izvorno državo, ampak mora biti podana objektivna ogroženost v obliki utemeljenega strahu pred preganjanjem v smislu 3. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (spremenjene s protokoli), ki določa, da se nikogar ne sme mučiti ali nečloveško in ponižujoče z njim ravnati ali ga kaznovati.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec - bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu - odločanje na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja
Tožena stranka v upravnem postopku ni ocenila odločilnih dokazov, kar je lahko vplivalo na pravilnost sklepa o dejanskem stanju in na odločitev o stvari, zato sodišče v določbah ZUS ni imelo podlage za zavrnitev tožbe, če ni samo opravilo glavno obravnavo. Ker pa je na seji odločilo na podlagi dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, je bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu.
CZ (1976) člen 19, 19/1, 19/9, 22, 22/9, 49, 49/1, 50, 53. CZ člen 182.
obračun carine - carinski kontingenti
Pri obračunu carine uvozniku, ki je uvozil blago na podlagi 49. člena CZ/76 (carinski kontingent), ne gre za naknaden obračun ob uvozu nastale carinske obveznosti, pač pa za obračun carinske obveznosti, ki je naknadno nastala zaradi neizpolnjene obveznosti izvoza tožeče stranke.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa prisilnega mobiliziranca
Ukrep prisilne mobilizacije nad tožnikom ni bil izvršen na z zakonom določenem ozemlju, tožnik pa tudi ni imel stalnega prebivališča na ozemlju, določenim v 2. odstavku 2. člena zakona, zato ni upravičen do statusa prisilnega mobiliziranca.
Tožnik kot stranski udeleženec v upravnem postopku ne more imeti glede zakonitosti enotnega dovoljenja za gradnjo (adaptacijo) enakih ugovorov, kot jih ima lahko le državni pravobranilec, pač pa le tiste ugovore, ki se nanašajo na varstvo njegovih pravnih koristi.
zastaranje odškodninske terjatve - objektivni zastaralni rok
Razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka je potek objektivnega zastaralnega roka iz 2. odstavka 376. člena ZOR. Zato so pravno nepomembne okoliščine, kdaj je tožnik zvedel za trajnost in nepopravljivost okvare živca na levi nogi.
ZOR člen 436, 444, 444/2, 444/4, 749. ZPP (1977) člen 195, 195/1.
odstop terjatve s pogodbo (cesija) - odstop terjatve med pravdo - procesna legitimacija odstopnika - odstop upravičenja za izterjavo - analogna uporaba določil ZOR o odstopu v izterjavo - naročilo (mandatna pogodba)
Pogodbeno določilo v okviru cesije, da je za izterjavo pristojen le cesionar in da je terjatev plačana, ko jo cessus poravna na cedentov bančni račun, predstavlja t. im. odstop upravičenja za izterjavo kot posebno obliko cesije, pri kateri terjatev sicer ostane v premoženju cedenta, ki lahko tudi sam izterja terjatev od cessusa.
Prenos upravičenja za izterjavo predstavlja t.im. indirektno zastopstvo, se pravi naročilo (mandat), da mandatar v svojem imenu izterja terjatev od dolžnika na mandatov račun.
Pri cesiji upravičenja za izterjavo terjatve se tudi uporabi analogno določilo četrtega odstavka 444. člena ZOR o odstopu v izterjavo in lahko zato tudi cedent zahteva od dolžnika plačilo terjatve.
odškodninska odgovornost zaradi neočiščene zasnežene poti - deljena odgovornost - krivda oškodovanca - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Od povprečno skrbnega človeka je mogoče (in treba) pričakovati, da bo v taki situaciji, v kakršni se je znašla tožnica, uporabil tisto pot, na kateri mu ne preti nobena nevarnost zdrsa zaradi snega in ledu pod njim. Če tako ne ravna in uporabi bistveno nevarnejšo pot, na kateri je možnost zdrsa zelo velika, je mogoče govoriti o neprevidnem in premalo pazljivem ravnanju. Tako ravnanje pa v smislu določbe prvega odstavka 192. člena ZOR brez dvoma predstavlja krivdni prispevek oškodovanca k temu, da je do škodnega dogodka in nastanka škode prišlo. Ob večji previdnosti in skrbnosti, ki jo je bilo od tožnice mogoče pričakovati, bi se tožnica lahko nastanku škode izognila.
Do nastanka škode je prišlo zaradi toženkinih opustitev, tedaj zaradi njenega krivdnega ravnanja. Te ugotovitve sodišč druge in prve stopnje so naslednje:
- do tožničinega padca je prišlo na poledenelem delu pločnika, ki bi ga morala čistiti toženka;
- tožnica, ki je zaposlena v lokalu toženke, je pred škodnim dogodkom delovodjo prosila, naj ji prinese sol za posipanje, česar pa delovodja ni storil;
- v času škodnega dogodka senzorska luč, ki bi morala osvetljevati del pločnika, na katerem je tožnica padla, ni delovala, za njeno delovanje pa bi morala skrbeti toženka.
začasna odredba - ukrep inšpektorja za delo - neizkazanost pogojev
V zahtevi za izdajo začasne odredbe mora biti navedeno, kakšna konkretna začasna ureditev stanja je zahtevana, kakšne ukrepe, prepovedi ali ravnanja naj sodišče odredi in tudi verjetno izkazana in utemeljena potreba po tej ureditvi, kot tudi nastanek hujših škodljivih posledic.
Kupna pogodba ni sklenjena, če pogodbeni stranki sicer dosežeta soglasje glede cene in predmeta pogodbe, ne pa tudi glede drugih pogodbenih sestavin.
Dokler trajajo pogajanja, lahko prodajalec zviša ceno za stvar, ki je naprodaj, tudi če je prej v pogajanjih že bilo doseženo soglasje o ceni. Takšno ravnanje prodajalca ni v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (člen 12 ZOR) in zato odškodninski zahtevek na podlagi tretjega odstavka 30 člena ZOR ni utemeljen.
bistvena kršitev določb postopka - nepresoja dokazov - priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - status begunca
Ker tožena stranka ni presodila vseh dokazov, izvedenih v upravnem postopku, je bistveno kršila pravila postopka, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, ko je njeno odločbo odpravilo.