podlaga pravnega posla - causa (kavza) - nagib za sklenitev neodplačne pogodbe - prenos pravice uporabe
Nagib kot podlaga za sklenitev pogodbe o neodplačnem prenosu pravice uporabe je bil, da je tožena stranka ustanovitelj družbe XY. V trenutku sklenitve pogodbe je bila tožena stranka tudi res ustanovitelj družbe XY. Po sklenitvi pogodbe o neodplačnem prenosu pravice uporabe pa je toženi stranki prenehala lastnost družbenika v družbi XY. S pogodbo o neodplačnem prenosu nepremičnin določena podlaga se je uresničila in tudi kasneje ni odpadla. Glede na to, kako je bila podlaga oblikovana, tudi ni mogla odpasti. Ker nagib kot podlaga sklenjenega posla (causa) ni odpadla, je posel veljaven.
odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost zdravstvene organizacije - skrbnost dobrega strokovnjaka - pravni standard - padec pacienta s stola na koleščkih
Tožena stranka je že po svojem imenu in tudi dejanski dejavnosti taka oseba, za katere odškodninsko odgovornost velja strožje merilo dobrega strokovnjaka iz drugega odstavka 18. člena ZOR. Stol na koleščkih v kardiološki ordinaciji zaradi možnosti zdrsa ni primeren za paciente. Tega bi se morala tožena stranka kot dober strokovnjak zavedati in ustrezno ukrepati. Za nepravilno ravnanje svojih delavcev je na podlagi 1. odstavka 170. člena ZOR tožnica odškodninsko odgovorna in zato dolžna povrniti škodo, do katere je prišlo, ker je tožnica padla prav med vsedanjem na stol na koleščkih, ki je ob dotiku zdrsnil tri metre nazaj.
STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS06416
ZSR člen 17.SZ člen 158.ZNP člen 37.
pravica uporabe stanovanja - določitev imetnika stanovanjske pravice zaradi razpada zunajzakonske skupnosti - dokončanje postopka po uveljavitvi SZ
Nasprotni udeleženec je v reviziji zatrjeval le, da je materialno pravo (določba 17. člena ZSR) zmotno uporabljeno zato, ker ni bil ugotovljen vzrok razpada zunajzakonske skupnosti. Ta revizijska trditev se je pokazala za netočno, saj sta nižji sodišči pravilno uporabili določbo 17. člena ZSR in določbo 158. člena SZ.
ZOR člen 122, 122/1, 336, 454. ZPP (1977) člen 374, 489, 490, 491.
dvostranske pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve - pobot - vzajemnost medsebojnih terjatev - prepoved reformatio in peus - gospodarski spor po ZPP 1977 - spor med družbeniki
Pravilo sočasne izpolnitve v dvostranskih pogodbah je dispozitivne narave, saj že 1. odstavek 122. člena ZOR napotuje na možnost drugačne rešitve na podlagi zakona, dogovora ali same narave posla. Iz skladnih navedb pravdnih strank izhaja, da ni bila dogovorjena sočasna izpolnitev.
Pobotni ugovor ni utemeljen, ker ni izkazana vzajemnost medsebojnih terjatev kot eden temeljnih pogojev za pobot.
Razveljavitev izreka pod točko 3 sodbe prve stopnje pomeni ugoditev toženčevi pritožbi, čeprav samo delno, ker za spremembo izpodbijanega dela sodbe prve stopnje niso bili izpolnjeni potrebni pogoji. Zato taka odločitev sodišča druge stopnje ne predstavlja kršitve prepovedi reformatio in peus oziroma odločitve v škodo toženca kot edinega pritožnika.
zahteva za varstvo zakonitosti - sprememba sodbe pred sodiščem druge stopnje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi od odločilnih dejstvih
Za spremembo sodbe sodišča prve stopnje na podlagi 3. točke 358. člena ZPP in zavrnitev tožbenega zahtevka ne zadostuje samo obrazložitev pritožbenega sodišča, da je sodišče prve stopnje iz pravilno ugotovljenih dejstev napravilo napačne dejanske zaključke in brez zanesljivih dokazov tožbenemu zahtevku ugodilo. Navesti mora vsaj še, katera so tista dejstva, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje napravilo napačne dejanske zaključke ter kateri so ti napačni dejanski zaključki. Če tega ne stori, njegove sodbe ni mogoče preizkusiti.
ZOR člen 154, 154/1, 192, 192/1.ZPP člen 337, 337/1, 370, 370/3.
deljena odgovornost - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - razlogi za revizijo - nedovoljene revizijske navedbe
Neutemeljeno je revizijsko vztrajanje pri dejstvih, ki naj bi utemeljevale ugovor tožnikove sokrivde, ker je prvotoženec ta dejstva že v pritožbi prepozno uveljavljal.
ZUS člen 73. ZUP (1986) člen 49. CZ (1976) člen 24, 24/1, 240.
carinski kontingenti - položaj stranke v postopku za obračun carine
Položaj pasivne stranke v postopku za obračun carine za blago, uvoženo z uporabo 49. člena CZ, ima oseba, ki je kot carinski zavezanec vpisana v uvozno carinsko deklaracijo.
povrnitev škode - odgovornost upravitelja kopališča - podlage odškodninske odgovornosti - fizični napad na območju kopališča
Upravitelj kopališča ni odgovoren za ravnanje tretje osebe, ki je na območje kopališča vstopila v nasprotju s kopališkim redom in tam fizično obračunala s kopalcem, če mu ni dokazano, da je za ravnanje tretje osebe mogel vnaprej vedeti ali ga predvideti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Trditev, da je predstojnica sodišča, ki ne sodi v tej zadevi, v oddaljenem sorodstvu s tožencem, ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče. Sodnik je pri svojem delu neodvisen in samostojen. Izločitveni razlog zoper drugega sodnika, tudi če bi bil utemeljen, sam zase ni ovira za nemoten potek postopka.
pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Spravljanje ljudi čez državno mejo poteka v takih razmerah, ki pogosto ogrožajo zdravje, včasih pa tudi življenje prebežnikov, s plačevanjem visokih zneskov organizatorjem se njihove že sicer nezavidljive gmotne razmere še poslabšujejo, s tem pa je prav tako ogrožena njihova varnost. Glede na stopnjo ponovitvene nevarnosti in težo kaznivega dejanja, ki naj bi ga storil obdolženec, je zato pripor neogibno potreben za varnost ljudi.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - dovoljenost - zahteva vložena zoper sodbo vrhovnega sodišča
Dveletni rok iz 559. člena ZKP za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodno odločbo, ki je postala pravnomočna pred uveljavitvijo ZKP, in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, je potekel 31.12.1996. Zahtevo, vloženo 12.6.2000, je bilo zato treba kot prepozno zavreči.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - ekstradicijski pripor - pravni pouk v sklepu o podaljšanju pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
Zoper sklep, s katerim je izvenobravnavni senat odločil, da osumljenec ostaja v priporu do pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi izročitve, je dopustna pritožba.
Zoper razveljavitveni sklep višjega sodišča, ki je lahko le formalno pravnomočen, zahteva za varstvo zakonitosti glede na določbo 1.
odstavka 420. člena ZKP v nobenem primeru ni dovoljena.
Če gre za gradnjo takšne betonske ograje, ki po določbah PUP-a ni pomožni objekt, ne zadošča le priglasitev del, ampak je potrebno lokacijsko dovoljenje. Hrup zato ni relevanten.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.
Strah za izid zdravljenja more biti pravno priznana škoda le tedaj, če obstoji objektivna možnost zapletov med zdravljenjem in posledična nevarnost nastopa hujše posledice.
ZOR člen 132, 132/2, 600, 619.ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 377, 490.
pogodba o delu - razdrtje pogodbe - poseben primer, ko se pogodba razdre - neizpolnitev izrecnega pogoja pogodbe - učinki razdrte pogodbe - dovoljenost revizije - gospodarski spor - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z isto tožbo - pravna in dejanska podlaga tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
Po sklenjeni pogodbi o delu (podjemni pogodbi) bi moral prevzemnik posla izdelati stroj, ki bi bil sposoben lepljenja ovojnic.
Sposobnost lepljenja ovojnic je bil torej izrecen pogodbeni pogoj. Dela stroja, ki bi omogočal lepljenje ovojnic, prevzemnik ni izdelal, izdelal pa je ves preostali stroj. Čeprav je bila vrednost manjkajočega dela stroja majhna, ima naročnik pravico razdreti pogodbo o delu glede celega stroja.
Licenčna pogodba se ji brez pridržkov izvajala in zanjo ni bila potrebna posebna odobritev s strani poslovodnega odbora delovne organizacije. Tudi uporaba določbe 87. člena ZOR ne prihaja v poštev. Ni namreč nastopila situacija, po kateri bi direktor TOZD-a I.
nastopal kot pooblaščenec, ki bi moral imeti od domnevnega nosilca posla posebno odobritev, saj mu je bilo polno pooblastilo dano že s sklepom sestanka teama z dne 17.10.1986.