industrijska lastnina - avtorstvo modela - aktivna legitimacija - domneva kdo je avtor - varstvo modela
Tožbo na podlagi drugega odstavka 123. člena ZVIT je mogoče vložiti ves čas trajanja modela (po noveli, ki je začela veljati 27. januarja 1990, Ur. l. SFRJ, št. 3/90, 10 let, šteto od vložitve prijave).
obnova kazenskega postopka - novi dokazi - zavrženje zahteve za obnovo
Sklep o zavrženju zahteve za obnovo kazenskega postopka ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, ker ni obrazloženo, zakaj predlagano zaslišanje priče M.R. ni tak dokaz, da bi se mogla na njegovi podlagi dovoliti obnova. Navedeno je namreč le, da ni verjetno, da bi njegova izpoved v zvezi z dogodki, zaradi katerih je bilo predlagano njegovo zaslišanje, lahko povzročila oprostitev obsojenke.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev dopolnitve zahteve - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker lahko po določbi 3. odstavka 421. člena ZKP upravičenci vložijo zahtevo za varstvo zakonitosti v roku treh mesecev od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo, po tem roku vložene dopolnitve zahteve ni mogoče upoštevati.
Postopek spremembe vrste rabe zemljišča se izvede na prijavo lastnika ali po uradni dolžnosti. Uvedbo postopka po uradni dolžnosti stranka ne more izsiliti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Ker vložnica zahteve za varstvo zakonitosti pri razlagi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371.
člena ZKP ne izhaja iz pravnomočno ugotovljenega dejanskega stanja, ampak podaja svojo dokazno oceno, s tem napada pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja. Po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP pa to ne more biti predmet presoje na podlagi tega izrednega pravnega sredstva.
trditveno in dokazno breme - navajanje novih dejstev in novih dokazov - prekluzija - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - gradbišče
Tožnik sme navajati nova dejstva in dokaze med postopkom, med katerim je začel veljati ZPP/99, le še na prvem naroku za glavno obravnavo po uveljavitvi zakona (tretji odstavek 499. člena ZPP/99).
ZPP (1977) člen 37, 37/2, 188, 188/1, 382, 382/2, 389, 389/3, 392.ZOR člen 929.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta pri objektivni kumulaciji zahtevkov - izplačilo odškodnine ali zavarovalne vsote - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost voznika
Tožeča stranka je uveljavljala dva zahtevka zoper toženca, pri čemer pa nimata enake podlage, saj gre pri znesku 68.428,00 SIT za regres odškodnine, ki jo je tožeča stranka izplačala oškodovanemu lastniku avtomobila, pri znesku 145.871,00 SIT pa oškodovanemu podjetju za vzdrževanje cest. Gre torej za tako imenovano navadno objektivno kumulacijo zahtevkov po prvem odstavku 188. člena ZPP 1977. V takšnem primeru se pristojnost, in s tem tudi vrednost tožbenega zahtevka določi po vrednosti posameznega zahtevka (drugi odstavek 37. člena ZPP 1977).
pripor - sklep o podaljšanju pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi zoper pravnomočen sklep o podaljšanju pripora do pravnomočnosti sodbe, navaja, da je izvedenec psihiatrične stroke podal mnenje, da se obtoženec dne 9.11.2001 ni bil sposoben zagovarjati. Po mnenju zagovornika se zato ni bil sposoben zagovarjati tudi na glavnih obravnavah dne 20.11., 21.11. in 22.11.2001. S takimi navedbami pa izpodbija sodbo sodišča prve stopnje in ne sklep o podaljšanju pripora.
Z navedbo, da so podani razlogi za nadomestitev pripora s hišnim priporom, zagovornik izpodbija dokazno oceno sodišča, torej uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
odgovornost za škodo od nevarne stvari - transportni trak v gibanju kot nevarna stvar - rudar - objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - povrnitev negmotne škode - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine - začetek teka zamudnih obresti - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov
Transportni trak, ki obratuje, je vsekakor nevarna stvar, posebej takrat, kadar ga je treba prestopiti v okoliščinah, ki so ugotovljene (za približno 10 cm višji nivo traku od zadnje stopnice).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Ker je bila kazen izrečena v skladu z zakonom, z uveljavljanjem neprimernosti kazenske sankcije glede na obsojenčeve osebne razmere vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne uveljavlja kršitve kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP ampak zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
smrt obdolženca - ustavitev postopka - uporaba svojega jezika v postopku - priče
Določba 139. člena ZKP predvideva ustavitev kazenskega postopka, ko je ta v teku in ne v primerih, ko je pravnomočno končan.
Če priče v skladu z 2. odstavkom 8. člena ZKP niso bile poučene o pravici izpovedati v materinem jeziku in se tej pravici niso izrecno odpovedale, je podana relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP.
Če je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena zato, ker iz listin, predloženih zahtevi, ne izhaja, da je bilo zemljišče podržavljeno na način iz tretjega in četrtega člena ZDen, ki omogoča denacionalizacijo, tožnica ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na postopek za določitev meje, končan s sklepom sodišča iz leta 1981.
Obstoj obnovitvenega razloga iz 4. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B je možno izkazati le s takšnimi okoliščinami, ki bi pripeljale do drugačne odločitve o državljanstvu denacionalizacijskega upravičenca in s tem v zvezi tudi do drugačne odločitve o denacionalizaciji, če bi obstajale in bile znane ter uporabljene v prejšnjem postopku.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - delovni deportiranec
Tožnica ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja po ZZVN, če se je prisilni ukrep začel izvajati v Kirovogradu, Rusija in je bila le na prisilnem delu v železarni na Ravnah na Koroškem.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec - izkazanost konkretnega in neposrednega vojnega nasilja - prepozna pritožba
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja je potrebno dokazati konkretno in neposredno vojno nasilje, ki je grozilo določeni osebi, česar pa tožnica, glede na pravno in dejansko podlago v času odločanja, ni dokazala. Tožnica je, po preteku pritožbenega roka, sodišču poslala še novo vlogo, ki jo pritožbeno sodišče šteje za novo pritožbo, glede na v njej navedene povsem nove pritožbene razloge, zato jo je pritožbeno sodišče kot prepozno zavrglo.
odločanje na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja - priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Ugotovitev v izpodbijani sodbi, da je bila preostala tožnikova družina dejansko izgnana v Bosno, je okoliščina, ki zbuja dvom v pravilnost odločitve prvostopnega sodišča, da tožniku ne pripada status žrtve vojnega nasilja - begunca. Prvostopno sodišče bo moralo v ponovljenem postopku presoditi, ali prav okoliščina prisilne izselitve tožnikove družine ne kaže na to, da je tudi tožniku dejansko grozila prisilna izselitev.
denacionalizacija - odločba o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini kot podlaga podržavljenja
Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini in odločbe, izdane na tej podlagi, na podlagi katerih je bila vknjižena družbena lastnina in določen njen uporabnik, ni spremenil obstoječe pravne narave premoženja, temveč je določil način vknjižbe kot posledico že obstoječega stanja lastnine. Spremembe v zemljiški knjigi na podlagi navedenega zakona ni mogoče šteti za podržavljenje. Odločba o vknjižbi je lastniško stanje že obstoječe družbene lastnine le ugotovila.
Tožniku, ki je po svoji pravni prednici podedoval pravico uporabe, so bila odvzeta iz posesti zemljišča in izplačana odškodnina po veljavnih predpisih. Zato ni upravičenec do denacionalizacije, ker mu pravica uporabe ni prenehala po predpisu, ki je naveden v 3. členu ZDen.