ZPIZ (1992) člen 27, 34, 39, 39/1, 55. ZTPPIZ člen 39.
pravica do invalidske pokojnine - priznanje pravic invalidu III. kategorije - pravica do dela na drugem delovnem mestu
Glede priznanja pravic invalidu III. kategorije so pomembna vprašanja, ne samo, ali revidentu gre pravica do invalidske pokojnine kot invalidu III. kategorije invalidnosti zato, ker brez rehabilitacije ni zmožen za drugo ustrezno delo, ampak tudi do kdaj mu je možno priznati kot invalidu III. kategorije pravice do dela na drugem ustreznem delu in kaj pomeni v njegovem primeru dopolnitev starosti iz prvega odstavka 39. člena ZPIZ ter morda še pomembnejše, ali je glede na ugotovljeno dejansko stanje možno oceniti, da so bili izpolnjeni pogoji, da bi bilo revidenta v letu 1990 ob nastanku invalidnosti mogoče razporediti oziroma zaposliti na drugih ustreznih delih in nalogah.
ZPIZ (1992) člen 78, 78/1, 81, 81/1, 82, 82/2.ZViS člen 36, 38, 39, 65, 66, 70.
družinska pokojnina - redno šolanje - prekinitev rednega šolanja zaradi služenja vojaškega roka - vzporedno šolanje - pravica do družinske pokojnine po dopolnjenem 26. letu starosti
ZPIZ ne opredeljuje pojmov rednega študija, trajanja študija, statusa študenta, njegove pravice in dolžnosti, prehoda iz enega študijskega programa v drugega ter ne določa, kdaj se redni študij konča. Zato imajo določbe 78., 81. in 82. člena ZPIZ lastnosti blanketne norme, katerih vsebina je določena v zakonu s področja vzgoje in izobraževanja.
SKPG člen 30, 33. KPČBML člen 62. ZTPDR člen 49, 51.ZLPP člen 23, 25.
neizplačilo dela osnovne plače - namen petega odstavka 62. člena KPČBML - notranji odkup delnic - delavec nima kasnejšega upravičenja
Listina iz 5. odstavka 62. člena KPČBML ne daje delavcu pravice zahtevati izplačilo njene vrednosti v denarju, temveč mu daje drugo premoženjsko pravico, to je pravico sodelovati v lastninskem preoblikovanju podjetja v višini vrednosti terjatve, ki iz nje izhaja. Zato je delavec z izdano mu listino pridobil zgolj upravičenje sodelovati v lastninskem preoblikovanju podjetja oziroma njeni privatizaciji, ne pa terjatveno upravičenje.
KPČBML člen 62. SKPG člen 30, 33.OZ člen 215. ZPPDR člen 49, 50.ZRPP člen 23, 25a.
plačilo razlike neizplačanega dela osnovne plače, znižane v skladu z 62. členom Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije - transformacija obligacijskega zahtevka v korporacijskega - namen 5. odstavka 62. člena - nedenarna terjatev
V trenutku, ko je delavec odkupil delnice podjetja, je denarna obveznost tožene stranke, ki bi obstajala zaradi nezakonitega znižanja osebnih dohodkov ugasnila. Z notranjim odkupom bi njegova premoženjska pravica delavca izgubila pomen pravice iz delovnega razmerja. Po določbi 215. člena Obligacijskega zakonika se je spremenila v pravico iz vrednostnega papirja, torej v korporacijske pravice, kot jih zagotavlja imetništvo delnice.
Če predpostavke eventualnega sosporništva niso izpolnjene, ravna sodišče, na katerega je tožnik vložil tožbo, s tožbo zoper eventualne sospornike kot z vlogo, ki je ni mogoče obravnavati. Nadaljnje ravnanje sodišča bo določil rezultat postopka po 108. členu ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Opozarjanje na neprimernost izrečene kazenske sankcije z naštevanjem okoliščin, ki bi jih moralo sodišče pri tem upoštevati, pomeni uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
ogled kraja kaznivega dejanja - ogled stanovanja oškodovancev - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ogled, opravljen v predkazenskem postopku, upoštevaje določili 2. odstavka 164. člena in 2. odstavka 148. člena ZKP, ni bil opravljen nezakonito le zato, ker preiskovalni sodnik ni bil seznanjen z njim.
Če carinski zavezanec v postopku za oprostitev obveznosti vrnitve blaga v tujino po prvem odstavku 324. člena CZ ni uspel z ugovorom, da je bilo blago ukradeno, tega ugovora ne more uspešno uveljavljati v drugem carinskem postopku, v katerem je bila za isto blago obračunana carina in druge uvozne davščine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21297
KZ (1977) člen 108.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - stek - navidezni idealni stek - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe
Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi sodbe navedlo, da gre pri ravnanju obsojenca zaradi navideznega idealnega steka le za dve kaznivi dejanji, eno pod točko 1/a in drugo pod točko 1/b izreka, obe v škodo zasebnega tožilca R.K. Tak sklep pa je v direktnem nasprotju z ugotovitvijo, da čast in dobro ime drugega zasebnega tožilca, pravne osebe E.k., z dejanji, prav tako opisanimi pod točko 1/a in 1/b izreka, nista bila prizadeta, ker da je obsojenec ti kaznivi dejanji storil le v škodo R.K. Tak zaključek namreč pomeni, da obsojenčevo ravnanje, kolikor zadeva pravno osebo, sploh nima znakov očitanih kaznivih dejanj in posledično, da za uporabo inštituta navideznega idealnega steka pod točkama 1/a in 1/b ni pravnoteoretične podlage.
stroški kazenskega postopka - umik zasebne tožbe - zavrnilna sodba - krivdni stroški - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Osebe iz 1. odstavka 94. člena ZKP (specialni predpis) morajo plačati tiste stroške, ki so jih povzročile po svoji krivdi ne glede na to, komu je glede na izid postopka naloženo plačilo ostalih stroškov:
bodisi obdolžencu (95. člen ZKP), bodisi zasebnemu tožilcu (3.
odstavek 96. člena ZKP), lahko pa stroški obremenjujejo proračun (1. odstavek 96. člena ZKP).
Navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti, da so po krivdi obdolženca oziroma njegovega zagovornika nastali stroški za vložitev zasebne tožbe, ki bi jih moralo sodišče po določbi 1. odstavka 94. člena ZKP naložiti v plačilo obdolžencu, pomenijo uveljavljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, saj sodišče prve stopnje tega ni ugotovilo. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Blago je bilo naročeno za potrebe ladje, da se opravi potovanje. Kapitan je pri tem ravnal kot ladjarjev zastopnik po prvem odstavku 129. člena ZPNP, navedene okoliščine pa kažejo na to, da je na temelju kapitanovega ravnanja nastala obveznost za ladjarja po 378. členu ZPNP.
URS člen 25, 29, 29-2, 29-3. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 13.ZKP člen 421, 421/3.
pravica do pritožbe - pravica do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev dopolnitve zahteve
Ker je bila dopolnitev zahteve za varstvo zakonitosti vložena po preteku trimesečnega roka iz 3. odstavka 421. člena ZKP, je ni bilo mogoče upoštevati.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Kršitev kazenskega zakona je podana takrat, kadar sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabi materialno pravo in ne, če vložnik pri zatrjevanju kršitve kazenskega zakona izhaja iz lastne, glede odločilnih dejstev popolnoma nasprotne dokazne presoje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21295
KZ člen 22, 22/1, 23, 196.ZKP člen 153, 154, 154/4.
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - sredstvo za izvršitev kaznivega dejanja - poskus - neprimeren poskus - nedovoljeni dokazi - posebne operativne metode in sredstva - poročilo o zbranih dokazih
Pri kaznivem dejanju po 196. členu KZ je mamilo sredstvo za izvršitev kaznivega dejanja in ne njegov predmet. S tem sredstvom je napadeno človekovo zdravje, ki je v tem primeru predmet napada.
Iz določila 4. odstavka 154. člena ZKP jasno sledi, da sme sodišče opreti svojo odločbo na podatke, sporočila, posnetke ali dokazila, pridobljena na podlagi ukrepov iz 150. in 151. člena ZKP, če so bila ta pridobljena na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika. Zato trditev zagovornika, da nikjer v zakonu ne piše, da so poročila, dana po 153. členu ZKP, dokazno gradivo, ni utemeljena.
prodaja dela nepremičnine - razlaga pogodb - pravica souporabe
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da kupna pogodba o prodaji solastniškega deleža na hiši in souporabi parcele ni zajemala tudi v tej pravdni zadevi sporne druge parcele, je zavrnilo tožbeni zahtevek. Za prehod pravice souporabe na drugi materialnopravni podlagi, na podlagi samega zakona, pa vložnik v postopku na prvi in drugi stopnji ni uveljavljal ustrezne trditvene podlage. Na revizijski stopnji te podlage ne more več uveljavljati z novimi trditvami in dokazi.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - interniranec - družinski član
Po prvem odstavku 7. člena ZZVN je po tem zakonu upravičen državljan Republike Slovenije, družinski član osebe, ki je izgubila življenje, umrla ali bila pogrešana v okoliščinah za priznanje statusa interniranca. Ker se je mož tožnice iz internacije vrnil in je umrl leta 1981, pogoji za priznanje statusa niso izpolnjeni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21336
KZ člen 224, 224/3, 343, 343/1. ZVGLD člen 3, 3/1, 10, 44.ZZZiv člen 5, 5-5.ZVO člen 5, 17.ZON člen 11.ZKP člen 53, 53/2.
kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine - nezakonit lov - divja žival - divjad - prosto živeča žival - lovišče - poškodovanje tuje stvari - predlog za kazenski pregon
Lov kot zakonski znak kaznivega dejanja nezakonitega lova po 343. členu KZ obsega različne aktivnosti, katerih cilj je, da se žival ubije, rani ali ulovi, izvaja pa se lahko le na območju lovišč, s katerimi upravljajo lovske organizacije.
Predmet lova so samo brez umetnega izbora in poseganja v dedne zasnove nastale domorodne živali, ki neodvisno od človeka živijo prosto v naravi na območju omenjenih lovišč.
Objekt kazenskopravnega varstva po 343. členu KZ so tudi prosto živeče domorodne živali, ki sicer neodvisno od človeka prosto živijo v naravi na območju lovišč v upravljanju lovskih organizacij, in to v času, ko so s strani teh lovskih organizacij začasno ločena od narave v ograjen prostor (npr. z namenom ohranjanja določene vrste živali, ki jih je množično prizadela bolezen).
Tudi tožbo, vloženo po tretjem odstavku 1. člena ZUS, je potrebno vložiti v roku iz prvega odstavka 26. člena ZUS, in če se s tožbo izpodbija posamično dejanje, s katerim naj bi bilo poseženo v ustavne pravice, prične ta rok teči takrat, ko je bilo posamično dejanje storjeno.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - minimalen čas trajanja prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja - otrok
Statusa žrtve vojnega nasilja - otroka, rojenega staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi, ne more pridobiti oseba, za katero je ugotovljeno, da prisilni ukrep ali nasilno dejanje, ki mu je bila izpostavljena, ni trajalo neprekinjeno tri mesece.