JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0073557
ZJN-2 člen 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3. ZPP člen 7, 7/1, 212, 279b. OZ člen 59. Smernice za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad, v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih št. 22.
gradnja odprtega širokopasovnega omrežja – javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem – bistvena sprememba javnega naročila – izključna pravica – pravica do finančnih popravkov – naknadna kontrola izvedbe javnega naročila – pravočasnost uveljavljanja finančnih popravkov – bistveno spremenjeni pogoji – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – trditveno in dokazno breme – veljavnost pogodbe – neizpolnitev odložnega pogoja – načelo neposrednega učinka
Pojem izključnih pravic je potrebno razlagati restriktivno, vsled česar mednje, po oceni pritožbenega sodišča, ni mogoče umestiti (eventualnih) pogodb civilnega prava, ki jih med seboj sklepajo organi samoupravnih lokalnih skupnosti in gospodarski subjekti (kršitev zavez iz takšne pogodbe daje gospodarskemu subjektu zgolj pravice na obligacijskem področju, npr. v smislu odškodninske odgovornosti organa samoupravne lokalne skupnosti), temveč so izključne pravice predvsem pravice intelektualne lastnine, kot so avtorska in njej sorodne pravice, ali pravice industrijske lastnine, kot so patenti ali blagovne znamke, česa takega pa tožeča stranka ni zatrjevala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0022449
Uredba Bruselj I člen 5, 5/1a, 22, 22/2. ZFPPIPP člen 422. ZDSS-1 člen 5, 5/1b.
spor z mednarodnim elementom – mednarodna pristojnost – posebna pristojnost – Uredba Bruselj I
Tožnik s tožbo zahteva plačilo razlike iz naslova premalo izplačanih plač od oktobra 2007 do aprila 2010, plačilo regresa (razlike) za letni dopust od leta 2008 do 2011, plačilo božičnice od 2007 do 2011, plačo od maja 2010 do izbrisa delodajalca, družbe D.E. d.o.o. iz sodnega registra, plačilo karenčne odškodnine za spoštovanje konkurenčne prepovedi in plačilo odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi (prenehanje delodajalca - izbris družbe iz sodnega registra). Zahtevki temeljijo na Delovni pogodbi za poslovodjo, sklenjeni med tožnikom in družbo D.E. d.o.o., z dne 1. 12. 2006, katere družbenika sta bila tožnik (10%) in toženka (90%). Po vsebini gre za pogodbo o sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas (tožnik je bil imenovan za poslovodjo), z vsemi pravicami in obveznostmi iz tako sklenjenega delovnega razmerja, v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pa je v skladu s 1/a točko 5. člena Uredbe Bruselj I oseba s stalnim prebivališčem (sedežem) v državi članici lahko tožena v drugi državi članici pred sodiščem v kraju izpolnitve obveznosti. Da je kraj izpolnitve obveznosti v R Sloveniji (Murska Sobota), pa sta se pogodbeni stranki izrecno dogovorili (člen 16 Delovne pogodbe za poslovodjo).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0078371
ZPP člen 145, 145/2. Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-d .
odškodnina - pravice iz blagovne znamke Skupnosti - nelojalna uporaba blagovne znamke - uporaba domene kot znamke - uporaba znamke na poslovni dokumentaciji - licenčna pogodba - odstop
Za uporabo domene kot znamke gre tudi v primeru, če se na spletni strani, ki je dostopna pod imenom domene, ponuja in razstavlja blago istega razreda, kot je tisti, za katere je imetnik registriral znamko.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – NELOJALNA KONKURENCA – KMETIJSTVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0081429
Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila člen 2, 2/1, 4, 4/2, 8, 8/1, 13, 13/1. ZIL-1 člen 45, 45/2, 45/3, 46, 46/2, 46/2-e, 47, 47/1, 48, 48/1, 48/1-b, 55, 55/1, 58, 58/3, 120a, 120a/1. ZKme-1 člen 78, 78/1, 79. ZVK člen 13, 13/2, 13/3, 13/3-5.
znamka – kolektivna znamka – prijavitelj oziroma nosilec kolektivne znamke – neupravičena tretja oseba – pravilnik o kolektivni znamki – prepoved uporabe znamki enakega ali podobnega znaka – zaščitena geografska označba – specifikacije – imetnik pravice do uporabe zaščitene geografske označbe – nelojalna konkurenca – prepovedana dejanja, ki nasprotujejo dobrim poslovnim običajem pri nastopanju na trgu – ustvarjanje zmede na trgu
Imetnik znamke sme prepovedati drugemu uporabo znamki enakega ali podobnega znaka (1. odstavek 47. člena ZIL-1). Imetniku samemu pa ni prepovedano uporabljati podoben znak. Seveda mu je poleg tega dovoljeno uporabljati z znamko varovani znak, torej enak znak. Isto mora veljati tudi za upravičenca do uporabe kolektivne znamke, saj je on tisti, ki ima pravico do uporabe znamke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0078856
OZ člen 149, 943, 965.
nesreča pri delu - nepogodbena obveznost - uporaba prava - navezne okoliščine - zavarovana odgovornost - direktna tožba - objektivna odgovornost - nevarno delo - zakonske zamudne obresti
Navezne okoliščine napotujejo na slovensko pravo: delodajalec ima sedež v Sloveniji, od tukaj je bil tožnik napoten na delo, razen takoj po poškodbi, se je zdravil v Sloveniji, kjer ima prijavljeno tudi začasno prebivališče. Teh okoliščin dejstvo, da je tožbo vložil zoper zavarovalnico, pri kateri ima delodajalec zavarovano svojo odgovornost, ne spremeni.
Določilo 943. člena OZ glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti velja le za pogodbeno razmerje z zavarovalnico, ne pa za tek zamudnih obresti pri direktni tožbi po 965. členu OZ.
STEČAJNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063717
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 22, 22-2, 22-3. Uredba sveta ES št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 5, 5/1, 5/3. ZMZPP člen 17, 60, 61.
ZFPPIPP člen 277, 277/3, 277/4, 277/4-2, 278, 278/2. ZPP člen 181, 181/2.
izpodbojna tožba - povračilni zahtevek - pristojnost slovenskega sodišča - izključna pristojnost - uporaba prava v primeru insolvenčnih postopkov v eu - varovanje stvarnih pravic - pravo države, v kateri je register
Uredba sveta (ES) 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruseljska uredba I), ki se pri nas neposredno uporablja, določa, da je v postopkih, katerih predmet je veljavnost odločitev organov gospodarske družbe, podana izključna pristojnost sodišča po sedežu te družbe, v postopkih, katerih predmet je veljavnost vpisov v javne knjige, pa je podana izključna pristojnost sodišča države, kjer se vodi javna knjiga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0069715
ZMZPP člen 50, 50/2, 63, 63/1, 63/2, 64, 97, 97/1. ZPP člen 18, 18/3, 63. Uredba (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 22.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – izključna pristojnost – koneksni spor – ugotovitev lastninske pravice – ugotovitev izločitvene pravice – nepremičnine v tujini – spor v zvezi s stečajnim postopkom
Lega nepremičnine je tista okoliščina, ki izključuje pristojnost slovenskega sodišča za odločanje o lastništvu nepremičnin, ki se nahajajo v tujini. Ker tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske oziroma izločitvene pravice iz Uredbe št. 44/2001 ni izključen, je zanj izključno pristojno sodišče države članice, v kateri se nepremičnina nahaja.
ZPP člen 318. Uredba (ES) št. 1393/2007 člen 8, 10.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročanje sodnega pisanja v državo članico EU - pravica do odklonitve sprejema pisanja brez prevoda - uporaba standardnega obrazca iz priloge II Uredbe (ES) št. 1393/2007
Glede vročanja sodnih pisanj v civilnih zadevah v državah članicah Evropske Skupnosti velja Uredba št. 1393/2007, ki sicer omogoča vročitev pisanja brez prevoda, vendar daje pravico osebi, ki se ji vroča, da odkloni sprejem takega pisanja bodisi v trenutku vročitve bodisi tako, da pisanje vrne organu za sprejem v enem tednu. Organ za sprejem je dolžan naslovnika z uporabo standardnega obrazca iz Priloge II poučiti o pravici do zavrnitve sprejema pisanja. Ta standardni obrazec je potrebno priložiti listinam za vročanje.
evropski izvršilni nalog – primeren izvršilni naslov – zamudne obresti
Ker je na dan 30.8.2007 obveznost po računih (ki so podlaga izdanemu plačilnemu nalogu) očitno že zapadla v plačilo in upnik glede datuma, od katerega tečejo zamudne obresti, zahteva kvečjemu manj, obveznost plačila zamudnih obresti, višina obrestne mere in glavnica pa so v izvršilnem naslovu izrecno določene, je razlaga sodišča prve stopnje, da tak izvršilni naslov glede zamudnih obresti ni primeren za izvršbo, preozka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0074584
ZFPPIPP člen 309. ZPP člen 18, 18/3, 29, 57, 63. ZMZPP člen 63, 64. Uredba Bruselj I člen 22.
spor z mednarodnim elementom – mednarodna pristojnost – spor o stvarni pravici na nepremičnini – spor v zvezi s stečajnim postopkom – izključna pristojnost – koneksni spor – atrakcija pristojnosti – Uredba Bruselj I
Slovenska izključna pristojnost oziroma atrakcija se razlaga širše, kot pa pojem koneksnih sporov, ki štejejo za izključeno kategorijo po Uredbi Bruselj I. Pojem koneksnih sporov po navedeni uredbi je potrebno razlagati restriktivno, kot izključene pa se po njej upošteva le koneksne tožbe, vložene po začetku stečaja z zahtevkom, ki zunaj stečaja ne bi mogel nastati.
Tožbeni zahtevek na uveljavitev lastninske pravice oziroma izločitvene pravice v stečaju, ki vodi k enakim pravnim posledicam, ni izključen iz Uredbi Bruselj I.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IGRE NA SREČO – ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0074321
URS člen 8, 120, 125, 156, 160. OZ člen 133, 168, 168/3. ZIS člen 3, 107. PES člen 234.
koncesija - prepoved prirejanja iger na srečo – odškodnina – sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti – stvarna legitimacija – nesklepčnost – izgubljeni dobiček
Redna sodišča niso pristojna za ocenjevanje skladnosti notranjega pravnega reda s pravom ES. Nimajo pravice ne uporabiti zakona, ki bi ga morala uporabiti pri sojenju.
Zgolj na podlagi dodeljene izključne koncesije za opravljanje določene dejavnosti koncesionar brez posebnega pooblastila ne pridobi tudi pravice do izvajanja nadzora nad področjem, katerega sestavni del so tudi ukrepi v zvezi s preprečevanjem nedovoljene konkurence. Okoliščina, da država s svojimi nadzornimi institucijami pri preprečevanju nedovoljenega prirejanja iger na srečo ni uspešna, ne more predstavljati podlage za odškodninsko odgovornost tožene stranke niti v razmerju do koncesionarja in še manj v razmerju do tožečih strank, ki sta zgolj upravičenki do deleža koncesnine.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0079541
ZIL-1 člen 3, 3/2, 44, 44/1, 44/1-b, 119, 119/1, 119/1-b, 119/3. ZPP člen 214, 214/2, 347, 347/2, 347/3, 347/3-1. Uredba Sveta (ES) 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti člen 110, 110/2.
nacionalna blagovna znamka - blagovna znamka Skupnosti - izbris blagovne znamke - prepoved uporabe znaka - razveljavitev znamke zaradi neuporabe - zamenljivost znamke - podobnost znaka - podobnost blaga
CTM uživa varstvo v Sloveniji po Uredbi in po ZIL-1, nacionalna blagovna znamke pa le po ZIL-1. Na podlagi ZIL-1 proti CTM ni mogoče uveljavljati nobenih zahtevkov. Obe blagovni znamki sta podvrženi načelu teritorialnosti. Imetnik CTM tako uživa varstvo po vsej Skupnosti, imetnik nacionalne blagovne znamke pa le v tisti državi, ki pravico prizna.
Za presojo podobnosti blaga je potrebno upoštevati blago, ki ga ščiti blagovna znamka, ne pa izdelkov, ki se. dejansko prodajajo pod to znamko. Za pravilno presojo podobnosti niso pomembni konkretni izdelki, pač pa blago, na katero se registrirana znamka nanaša.
Uredba ne vpliva na pravico do začetka postopka po civilnem pravu države članice za prepoved uporabe CTM, če se uporaba nacionalne blagovne znamke lahko prepove po pravu te države članice. Ker bi se prepoved uporabe blagovne znamke (če bi bila ta znamka nacionalna znamka) nedvomno dosegla na podlagi tožbe po 120. členu ZIL-1, taka presoja predstavlja podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka po drugem odstavku 110. člena Uredbe.
IZVRŠILNO PRAVO -PRAVO EVROPSKE UNIJE – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSC0003051
ZIZ člen 13, 13/1, 13/2, 17, 17/1, 17/2, 40, 40/1, 40/5, 55, 55/1, 55/1-2. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št.805/2004 z dne 21. 4.2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 20, 20/1, 20/2, 25, 25/2.
izvršitev tuje javne listine - notarski zapis - izvršilni naslov - vsebina predloga za izvršbo - ugovorni postopek - evropski nalog za izvršbo
Izvršilni naslov, na katerega se je v predlogu za izvršbo sklicevala upnica – notarski zapis, sestavljen pri notarki na Madžarskem, ne predstavlja podlage za izvršbo po določbah ZIZ, upnica pa v predlogu za izvršbo ni zatrjevala, da podlago za izvršbo predstavlja notarski zapis, potrjen kot evropski nalog za izvršbo.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI – PREDHODNO ODLOČANJE SES - PREDHODNO ODLOČANJE SEU
VSL0055492
ZIZ člen 9, 9/5. Pogodba o delovanju EU člen 63, 64, 267. ZS člen 113a, 113a/1, 113a/2.
predlog za postavitev predhodnega vprašanja sodišču EU – predhodno vprašanje glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti - dolžnost izdaje sklepa- pritožba zoper sklep - preuranjenost predloga - Pogodba o delovanju EU
Kot izhaja tudi iz drugega odstavka 113.a člena ZS, stranke pred sodiščem, zoper odločbo katerega je dovoljeno pravno sredstvo, nimajo pravice do izdaje sklepa o predložitvi. Zato je večinsko stališče teorije, ki se mu pridružuje tudi višje sodišče, da zoper odločitev sodišča prve stopnje, ki tak predlog zavrne, zoper njegovo meritorno odločitev pa je dovoljena pritožba, pravnega sredstva ni. Opustitev izdaje takega sklepa pa se lahko graja v postopku s pravnimi sredstvi in v ustavni pritožbi. Upoštevaje vse navedeno zato višje sodišče pritožbe dolžnika zoper izpodbijani sklep ni dovolilo in jo je zavrglo na podlagi 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (prejšnji člen 234 PEZ) in prvega odstavka 113.a člena ZS.
Glede na drugi odstavek 113.a člena ZS pa bi moralo pritožbeno sodišče postaviti referenčno vprašanje, ki ga predlaga dolžnik, le v primeru, da bi v pritožbenem postopku odločalo o pritožbi stranke zoper meritorno odločitev sodišča prve stopnje, in če bi ugotovilo okoliščine iz drugega odstavka 113.a člena ZS. Ker v predlogu dolžnik ne navaja okoliščin po 267. členu PDEU v zvezi z odločitvijo višjega sodišča glede izpodbijanega sklepa, je predlog dolžnika za postavitev predhodnega vprašanja, ki ga je podal v pritožbi zoper izpodbijani sklep, preuranjen in ga je višje sodišče zavrglo.
tožba - pristojnost sodišča - tožba zaradi motenja posesti
Gre za motenje posesti radijske frekvence na območju, ki ga pokriva radijski oddajnik, ki stoji na ozemlju Republike Slovenije, motilno ravnanje pa ima izvor v drugi državi članici. Zato ni odločilno, da gre za tožbo, predvideno v Stvarnopravnem zakoniku, temveč da gre za tožbo, ki se nanaša na škodljivo ravnanje pravne osebe s sedežem v drugi državi članici, ki povzroča škodljive učinke na območju ozemlja, ki ga pokriva jurisdikcija Republike Slovenije.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0055488
ZIZ člen 53. ZMZPP člen 4, 52. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. člen 2, 22, 22-5, 23, 23-1, 25, 66, 76.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovor pristojnosti - plačilni nalog v pravdnem postopku - dogovor o pristojnosti - pristojnost tujega sodišča - mednarodna pristojnost - priznanje in izvršitev sodnih odločb - Bruseljska uredba - uredba sveta št. 44/2001 - določitev pristojnosti
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine pred dovolitvijo izvršbe sodišče odloča tudi o obstoju terjatve in dolžniku naloži, da sporno terjatev plača. V tem delu gre za kondemnatorno odločbo, ki je po svoji naravi enaka sklepu o plačilnem nalogu v pravdnem postopku. Gre za vsebinsko odločitev o zahtevku, ki je predpostavka dovolitve izvršbe in je zato po mnenju višjega sodišča treba vprašanje mednarodne pristojnosti v tem primeru reševati na isti način, kot v postopku izdaje plačilnega naloga. Višje sodišče je zato v zvezi z vprašanjem mednarodne pristojnosti odločalo na isti način, kot če bi šlo za tožbo.
Glede na to, da veljaven dogovor o pristojnosti izključuje splošno pristojnost po členu 2 BU, izključna pristojnost slovenskega sodišča po 22. členu BU pa ni podana, je upnik vložil predlog za izvršbo pred nepristojnim sodiščem. Glede na navedeno je sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo, vse na podlagi 23. člena BU.
Uredba Sveta ES št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 15, 15. a, 15.b, 15.c.
pristojnost sodišča Republike Slovenije – spletne igre na srečo v EU – potrošniki – poklicna dejavnost
Glede na konkretne okoliščine predmetne zadeve, kot tudi pravne ureditve spletnih iger na srečo v EU je tožnike šteti za potrošnike v okviru člena 15 Uredbe.
Tožniki za opravljanje dejavnosti iger na srečo niso registrirani, torej igranje pokra pravno ni mogoče ovrednotiti kot njihovo poklicno dejavnost.
vročitev - potrditev plačilnega naloga kot evropskega izvršilnega naslova - pogoji za potrditev
18. člen Uredbe v postopku izdaje sklepa o plačilnem nalogu (enako velja tudi za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine) namreč ne pride v poštev, saj se tu dolžniku vroči le sodna odločba, ne pa predhodno tudi predlog upnika.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSC0002644
Uredba Evropskega parlamenta in sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.4.2004 o uvedbi Evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 3/1-b, 3/1-c.
pogoji za potrditev evropskega naloga za izvršbo - nespornost zahtevka
V postopku potrditve evropskega naloga za izvršbo ni več možno zatrjevati, da odgovor na tožbo v pravdnem postopku ni bil obrazložen.
V (našem) pravdnem postopku pred sodišči splošne pristojnosti ni predvidena sodba zaradi izostanka z naroka in je slovenska procesna ureditev ne pozna.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0079543
ZIL-1 člen 120, 120/1, 120/3. ZOUTI člen 10.
znamka – varstvo znamke – udeležba v postopku – zainteresirana oseba – tožba na razveljavitev znamke zaradi neuporabe – uporaba znamke – upravičen razlog za neuporabo znamke – določila tobačne zakonodaje – transliteracija – načelo lojalne interpretacije – pravni interes – oblikovalni zahtevek – res iudicata – dokazno breme
Standard zainteresirane osebe je treba interpretirati tako, da tožbo na razveljavitev lahko vloži vsak, ki je zainteresiran za to, da so v register vpisane le znamke, ki so resno in dejansko uporabljene. Zato je preozka taka razlaga določila prvega odstavka 120. člen ZIL-1, ki bi štela kot zainteresirano osebo samo imetnika identične znamke.
Dokazi o rabi znamke HUGO BOSS v latinici v obravnavanem primeru ne dokazujejo rabe izpodbijane znamke. Pri pojavnih oblikah znamke HUGO BOSS v latinici in cirilici ne gre za uporabo znamke v obliki, ki se glede na obliko, v kateri je bila registrirana, razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega značaja znamke, saj vizualna primerjava znakov pripelje do zaključka, da sta si znamki do take mere različni na izgled (vizualno), da gre za različni znamki, ki ju povprečen potrošnik v Republiki Sloveniji ne bi enačil in jima pripisoval identičnega izvora.
Tožena stranka je tista, ki se s trditvami in dokazi o rabi znamke s strani svojega pravnega prednika lahko razbremeni razveljavitve izpodbijane znamke, sama pa tudi nosi posledice odločitve, da je pridobila znamko, ki se ni uporabljala.
Morebitne ovire za reklamiranje blaga iz razreda 34 mednarodne klasifikacije same po sebi ne opravičujejo neuporabe znamke za zaznamovanje blaga. Slednje je bistvena funkcija znamke.