Zakon o državljanstvu Federativne ljudske republike Jugoslavije (1946) člen 35, 35/1, 37. ZDRS člen 39.
ugotovitev državljanstva - pogoji za pridobitev državljanstva - jugoslovansko državljanstvo - izguba jugoslovanskega državljanstva - domovinska pravica - poroka s tujim državljanom - avstrijsko pravo - uporaba avstrijskega prava - bivanje v tujini (Avstrija)
Na dan 25. 11. 1939 avstrijska zakonodaja ni avtomatično omogočala pridobitve državljanstva osebam, ki so sklenile zakonsko zvezo z avstrijskim državljanom, saj se je Občinska uprava (magistrat) Mesta Dunaj tudi po dodatni poizvedbi glede pridobitve državljanstva sklicevala na enako pravno podlago, ki določa pridobitev državljanstva na podlagi sklenjene zakonske zveze z avstrijskim državljanom, in sicer z dnem 27. 4. 1945.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - izkazanost dejanskega življenja v Sloveniji - dejansko neprekinjeno prebivanje v republiki sloveniji
Dokazne predloge lahko organ utemeljeno zavrne bodisi iz formalnih ali iz vsebinskih razlogov. Ob tem pa se zavrnitev dokaznega predloga ne sme pretvoriti v vnaprejšnjo dokazno oceno, ko bi se organ vnaprej, torej še preden bi dokaz izvedel, opredelil, da izvedba predlaganega dokaza ne more imeti takšne teže kot ostali (izvedeni) dokazi.
sprejem v državljanstvo - ustavitev upravnega postopka - odpust iz državljanstva - pomanjkljiva obrazložitev
Izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnem dejstvu, ali tožnik glede na svoje osebne okoliščine sploh lahko doseže odpust iz državljanstva Republike Srbije. Zato ni možen preizkus njegove zakonitosti z vidika pravilnosti uporabe 10. člena ZDRS.
sprejem v državljanstvo na podlagi naturalizacije - izpolnjevanje pogojev za pridobitev državljanstva z naturalizacijo - dejansko življenje v Sloveniji - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožnica sklicuje tudi na vsebino svoje izjave v upravnem postopku 27. 1. 2020, do katere pa se tožena stranka v izpodbijani odločbi ni opredelila.Zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe. Ob takih okoliščinah pa izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnem dejstvu, torej o tožničinem dejanskem življenju z vidika zgornjih izhodišč in v njeni izjavi v upravnem postopku izpostavljenih osebnih okoliščin.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - dejansko življenje v Sloveniji - središče življenjskih interesov
Presoja tožene stranke temelji na ugotovitvi o prekinitvi tožnikove zaposlitve in posledični zapustitvi Slovenije, čeprav bi bila ta okoliščina relevantna le za zadnjih pet let pred vložitvijo prošnje. Ker na navedeni podlagi sprejeta dokazna ocena glede tožnikovega dejanskega življenja izhaja iz nepravilnega izhodišča o nujni tožnikovi fizični prisotnosti, kljub temu da za toženo stranko ni sporno neprekinjeno življenje v dolžini, kot jo določa 10. člen ZDRS, se odločbe ne da preizkusiti.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - nadzorstvena pravica - naturalizacija - kazenski postopek
Sodišče pritrjuje toženi stranki, da bi zgoraj navedeni podatek upravna enota morala upoštevati tako, da bi uporabila določbo šestega odstavka 10. člena ZDRS1 in postopek odločanja prekiniti. Opustitev uporabe navedene določbe (lahko) pomeni opustitev ugotovitve katerega od dejstev relevantnih za odločitev, torej napačno ugotovitev dejanskega stanja in posledično nepravilno uporabo materialnega prava. Navedena določba pa po mnenju sodišča, predstavlja postopkovno določbo, vsebovano v materialnem predpisu, in je po presoji sodišča namenjena izvedbi postopka. Opustitev take postopkovne določbe sicer lahko vpliva na pravilnost odločitve oziroma ugotovitev, da dokazni postopek ni bil izveden v skladu s procesnimi določbami, po presoji sodišča pa takšna kršitev ne izpolnjuje zakonsko predpisanega pogoja za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - pogoji za sprejem v državljanstvo - izpolnjevanje pogojev za pridobitev državljanstva z naturalizacijo
Pristojni organ lahko osebo, ki prosi za naturalizacijo, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije, če je to v skladu z nacionalnim interesom. Pri tem mora oseba izpolnjevati določene kumulativne pogoje, med drugim, da dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje in ima urejen status tujca.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3, 10/8, 10/9. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 2, 3.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - zagotovilo upravnega organa - dejansko življenje v RS - zagotovljena sredstva za preživljanje - dohodek zakonca - zavrnitev tožbe
Pritrditi je navedbam toženke, da ima okoliščina življenja v Švici, ki je bila ugotovljena iz obrazložitve sodbe o razvezi zakonske zveze bistveno večjo dokazno vrednost, kot izjava stranke v postopku pridobitve državljanstva, saj je namen postopka razveze zakonske zveze povsem drug kot namen postopka pridobitve državljanstva in da je v postopku pridobitve državljanstva podan velik interes tožnice, da bi pridobila državljanstvo.
Za pogoj glede zagotovljenih sredstev velja, da gre za sredstva, ki jih prejema prosilec (in ne druga oseba, razen če je dolžna preživljati prosilca) in ki se mu izplačujejo na podlagi določenega pravnega temelja. Pravna podlaga za izplačilo daje prejemkom lastnost zagotovljenih sredstev, pri čemer se tovrstni prejemki druge osebe obravnavajo kot prosilčeva zagotovljena sredstva samo, če je oseba dolžna preživljati prosilca.
državljanstvo RS - pogoji za naturalizacijo - dejansko življenje v RS - načelo zaslišanja strank - zaslišanje priče
V zapisniku o zaslišanju na upravni enoti je navedeno, da je tožnica izjavila, da ima kar nekaj družinskih prijateljev, ki bi lahko potrdili njeno bivanje v Sloveniji, pri čemer jih je izrecno naštela. Navedla je „potem predlagam še družinske prijatelje in sorodnike ...“. Ta navedba pomeni predlog za zaslišanje prič, ki pa mu tožena stranka ni sledila, pri tem pa ni navedla razloga, zakaj ne.
V kolikor je tožena stranka v postopku revizije menila, da pri upravni enoti izvedeni dokazi niso zadostni, bi se morala opredeliti do vseh ostalih predlaganih dokazov, ki niso bili izvedeni. Dokazov z zaslišanjem predlaganih prič ni izvedla in bi glede na to morala obrazložiti, zakaj jih ni izvedla, zakaj je štela, da je njihova izvedba nepotrebna. Ker tega v obrazložitvi ni, je odločba že iz tega razloga tako pomanjkljivo obrazložena, da jo je bilo treba odpraviti.
Dejansko prebivanje v Republiki Sloveniji se ne dokazuje le z listinskimi dokazi. V kolikor tožena stranka ne sledi navedbam tožnice, da je od leta 2008 dalje prebivala v Republiki Sloveniji oziroma da njeni dokazi za kaj takega ne zadostujejo, se potem postavi vprašanje, kje pa naj bi tožnica v tem času dejansko prebivala. Tožena stranka po drugi strani ni izkazala, da naj bi tožnica v spornem obdobju prebivala v neki drugi državi.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/8. ZUP člen 214, 237, 237/1, 237/1-7.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - pogoji za sprejem v državljanstvo - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka se ni opredelila do vsebine tožnikove izjave z dne 26. 2. 2019. Zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, saj nima sestavin iz prvega odstavka 214. člena ZUP.
ugotovitev državljanstva - ničnost odločbe - ničnost odločbe o državljanstvu - razlogi za izrek ničnosti odločbe - izkazanost ničnostnega razloga - neobstoj ničnostnih razlogov
Institut ničnosti ni namenjen sanaciji pomanjkljivosti odločbe, ki bi jo lahko stranka dosegla z uporabo drugih pravnih sredstev, pa tega iz kateregakoli razloga ni storila, temveč nasprotno: ker institut ničnosti izključuje institut pravnomočnosti, ki je eden od temeljev pravne varnosti in zaupanja v pravo, ga je treba uporabljati restriktivno oziroma strogo v okviru zakonsko določenih razlogov, ki so v 279. členu ZUP taksativno našteti.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/2, 237/2-7. ZDRS člen 12, 12/3.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - bistvena kršitev določb postopka - neobrazložena odločba
V predmetni zadevi se je tožena stranka postavila na stališče, da je tožnik s tem, ko je drugič vložil prošnjo za sprejem v državljanstvo, uveljavljal enak zahtevek, kot ga je ob vložitvi prve prošnje in da ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP niso izpolnjene procesne predpostavke za njeno obravnavo. Tožena stranka pa niti v izpodbijani in niti v drugostopenjski odločbi ni odgovorila na ključen tožnikov ugovor, to je, da je dejansko stanje, na podlagi katerega utemeljuje svojo drugo prošnjo, drugačno od dejanskega stanja, s katerim je utemeljeval prvo.
Iz navedb izhaja, da tožena stranka dejansko ne dopušča drugega dokaza, temveč samo zabeležbo ustne izjave v uradnem dokumentu iz obdobja do dne 5. 7. 1947. S tem je tožena stranka v naprej odločila, da ne glede na to, kaj bi zaslišana stranka oz. priča izpovedala, ne bi moglo vplivati na njeno odločitev, kar pa je v nasprotju z načelom proste presoje dokazov. Stranka mora imeti dejansko možnost dokazovanja pomembnih dejstev z vsemi dokaznimi sredstvi, drugače je pravica zgolj navidezna.
Ustavno sodišče RS se je v odlobči št. Up-293/01 (Uradni list RS, št. 7/02 z dne 30. 1. 2002) postavilo na stališče, da domnevnega nelojalnega ravnanja očeta ni mogoče enačiti z domnevnim nelojalnim ravnanjem same stranke. Domneva nelojalnosti staršev se ne more raztezati na otroke, ki so bili v času vojne še mladoletni.
Ne zadostuje le pisna seznanitev stranke z vsebino dokaznih listin, dokazne listine morajo biti stranki v celoti vročene.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3. URS člen 22. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - pravica do izjave - enako varstvo pravic - bistvena kršitev določb postopka
Pred izdajo končne zavrnilne odločitve je treba posamezniku vedno predočiti vse relevantne okoliščine in dejstva, na katerih bo v konkretnem primeru temeljila odločba, ker je to ena od temeljnih ustavnih pravic, določenih v 22. členu Ustave.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva - pogoji za sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS - delovni migrant
Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije v delu, ki številčno določa več kot 60 dnevno krajšo odsotnost v enem letu za prekinitev dejanskega življenja v Republiki Sloveniji, oži pravico iz 3. točke prvega odstavka in osmega odstavka 10. člena ZDRS tujcem, ki delo opravljajo neposredno v sosednjih državah, pa se vsakodnevno zaradi oddaljenosti ne morejo vračati v Republiko Slovenijo. Zato v tem primeru pri odločanju Uredbe ni mogoče uporabiti (exceptio illegalis), saj morajo biti v skladu tretjim stavkom 153. člena Ustave RS podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo in zakoni.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-4, 10/9. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 3, 3/1.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovilo o sprejemu v državljanstvo - zagotovljena sredstva za preživljanje - tožbeni razlogi - zmotna uporaba materialnega prava - neobrazložena odločba
Med prejemke, ki se upoštevajo po določbah 3. člena Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije, spadajo tudi prejemki iz pogodbe o zaposlitvi ter prejemki samozaposlenih, ki kot svoj edini ali glavni vir opravljajo samostojno dejavnost v RS. Kot izhaja iz določb 3. člena Uredbe, je pri tem za presojo izpolnjevanja pogoja iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS v primeru prejemkov iz prvega odstavka 3. člena Uredbe bistveno obdobje dveh let pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo, le v primeru prejemkov iz petega odstavka 3. člena Uredbe je relevantno obdobje šestih mesecev pred vložitvijo prošnje.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZDRS člen 14, 14/2. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 2.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS - dejansko bivanje v RS - upravičena odsotnost - zakoniti zastopnik - pravni interes za tožbo
Ob upoštevanju vseh okoliščin urejanja bivanja tožnika in njegove družine oziroma nastanitve v Sloveniji ter vzpostavitve vseh povezav, tako poklicnih, sorodstvenih, kot tudi izobraževalnih, sodišče odsotnost tožnika od 25. 7. 2017 do 31. 8. 2017 razume zgolj kot obisk v tujini, ne pa kot odsotnost, ki bi pomenila, da je trajne povezave z Republiko Slovenijo vzpostavil šele po vrnitvi s počitnic. Tesna vez tožnika in njegove družine z Republiko Slovenijo se je vzpostavila takoj s prihodom v Slovenijo, kar po presoji sodišča izkazuje predvsem to, da si je že pred priselitvijo družina uredila vse pogoje za bivanje, da se je tožnik že v juniju 2017 s pomočjo sorodnice vpisal v šolo in da je njegov oče v juliju 2017 sklenil pogodbo o zaposlitvi. Takoj je bila tudi urejena prijava njihovega bivališča ter prijava družine v zdravstveno zavarovanje. Vse to po mnenju sodišča kaže, da je tožnikova družina s trenutkom prihoda pričela dejansko bivati na območju Republike Slovenije, odhod v drugo državo pa je bil le obisk in ne prekinitev tega bivanja.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - središče življenjskih interesov
Ugotovljene okoliščine po presoji sodišča kažejo, da je tožnika do leta 2016 na Slovenijo vezal le ekonomski interes, predvsem zaradi pridobivanja dohodkov za preživljanje družine, ki je do takrat živela v Bosni in Hercegovini. Dokler se družina ni priselila, tožnik v Sloveniji ni vzpostavil takih vezi, da bi bilo mogoče šteti, da je bilo tu središče njegovih življenjskih interesov. Razlikovati namreč velja med "imeti interes živeti v Sloveniji", ki se kaže kot želja za priselitev ter med "vzpostavitvijo tesnih in trajnih povezav", ki pa pomeni, da postane Republika Slovenija središče tako fizične prisotnosti posameznika kot tudi središče poklicnega in osebnega oziroma družinskega življenja.