državljanstvo – ugotavljanje državljanstva – nemška narodnost – odsotnost v tujini
V konkretnem primeru gre za reševanje predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije, in sicer za postopek ugotavljanja državljanstva za osebo, ki ni bila vpisana v evidenco državljanov. Pravno podlago v postopku ugotavljanju državljanstva po določilu 3. odstavka 63. člena ZDen predstavlja prehodna določba 39. člena ZDRS, ki določa, da velja po tem zakonu za državljana RS tisti, ki je po dosedanjih predpisih imel državljanstvo RS in Socialistične federativne Republike Jugoslavije. To pomeni, da je potrebno pri ugotavljanju državljanstva za vsako konkretno osebo upoštevati predpise o državljanstvu, ki so veljali od trenutka njenega rojstva pa do njene smrti oziroma do časa, ko se ugotavlja njeno državljanstvo, saj gre pri državljanstvu za osebno okoliščino.
ugotovitev državljanstva – nemška narodnost – uporaba prava EU
Tožnik v tožbi ugotovitev upravnega organa glede odsotnosti A.A. na dan 4. 12. 1948 in glede nemške narodnosti ne izpodbija. Prav tako ne izpodbija zakonske domneve nelojalnosti. Navaja, da ima A.A. status izbrisanega, vendar ta trditev ne ustreza dejstvom, ki so v spisu, saj je organ v odločbi natančno obrazložil zakonsko podlago, ki je bila osnova za njegovo odločitev. Obrazložil je tudi dejansko stanje, na katerega je uporabil relevantno zakonodajo.
ZUP člen 7, 128, 130. ZDRS člen 39. ZTuj-2 člen 41.
tujec - pogoji za izdajo dovoljenja za prebivanje - pogoji za pridobitev državljanstva - načelo varstva pravic strank - zahteva stranke
Pristojni organ sme v stvareh, v katerih je po zakonu ali naravi stvari za začetek upravnega postopka potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek, le če je taka zahteva podana. Upravi organ je v postopku, ki se lahko začne le na zahtevo stranke, vezan na zahtevek stranke po vsebini, po temelju in po obsegu, stranka pa ima možnost, da do odločbe na prvi stopnji postavljeni zahtevek spremeni ali dopolni. Tožniki in njihov pooblaščenec so pravni laiki, ki očitno ne razumejo pomena dejanj, ki bi jih lahko opravil v postopku, prav tako pa ne vedo, kakšne pravice jih gredo in kakšne zahtevke lahko postavijo v upravnem postopku. Organ je tako, v skladu z načelom varstva pravic strank večkrat pojasnil možne podlage za vpis v register prebivalstva in jim tudi pojasnil postopek po katerih lahko pride do vpisa v navedeni register. Tožniki niso imeli republiškega državljanstva in tako niso mogli ne pridobiti ne izgubiti slovenskega državljanstva. Tožniki tudi ne morejo avtomatično slediti očetu tako glede državljanstva kot tudi prijave stalnega prebivališča.
ugotovitev državljanstva – državljanstvo domnevnega upravičenca do denacionalizacije – nemška narodnost – za odločanje o državljanstvu pristojen organ
Po ZDen je vprašanje državljanstva predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije in se dokazuje bodisi z izpiskom iz državljanske knjige, bodisi s pravnomočno odločbo pristojnega upravnega organa za notranje zadeve o tem, ali se je določena oseba v relevantnem obdobju štela za jugoslovanskega državljana tedanjega po 2. svetovni vojni novonastalega državnega subjekta DFJ oziroma FLRJ in pozneje SFRJ v smislu 3. odstavka 63. člena ZDen. Denacionalizacijski organ je vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca (oziroma njegovih pravnih naslednikov) in tega vprašanja v postopku denacionalizacije sam ne rešuje, odpira oziroma o njem ne odloča. Iz potrdila Deželnega glavarja v Celovcu izhaja, da je A.A. že vsaj 28. 5. 1946 živela v tujini, in sicer v Avstriji, saj je tega dne pri Deželnem glavarstvu Koroške podala zase in za mladoletnega sina izjavo, da želi pripadati Republiki Avstriji kot zvesta državljanka in je zato po členu 2 (2a) Zakona o državljanstvu Avstrije z dne 10. 7. 1945 pridobila avstrijsko državljanstvo, v katerem ji je sledil tudi mladoletni zakonski otrok.
ugotovitev državljanstva - nemška narodnost - domneva nelojalnosti
Tožniki v postopku niso dokazali obstoja okoliščin, ki bi prepričljivo izpodbile zakonsko domnevo nelojalnosti A.A., ker niso predložili dokaza, da bi imenovani kontinuirano deloval v interesu z narodnimi in državnimi koristmi narodov FLRJ, niti da je bil aktiven v boju na strani protifašistične koalicije, kar bi lahko vse bilo razlog za izpodbijanje domneve nelojalnosti.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZDRS člen 12, 12/5, 12/6.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - sprejem v državljanstvo
Tožnica v času vložitve vloge za pridobitev državljanstva Republike Slovenije ni imela urejenega statusa tujca, zato je drugostopenjski upravni organ ravnal pravilno in v korist prosilke, ko je njeno vlogo obravnaval kot vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi petega odstavka 12. člena ZDRS, ker v tem primeru druge pravne podlage ni. Ker je eden izmed pogojev za pridobitev državljanstva dejansko bivanje v RS od rojstva naprej, je upravni organ glede na sporno bivanje tožnice med letom 1009 in 2002 izpeljal ugotovitveni dokazni postopek, v katerem je bila tožnici dana možnost, da se z ugotovljenimi dejstvi seznani. Ker vložitev tožbe, glede na izvedeni dokazni postopek, v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh, ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP.
ugotovitev državljanstva – nemška narodnost – opcija za nemški Reich
Sporazum med vlado nemškega Reicha in italijansko vlado z dne 31. avgust 1941 o preselitvi nemških državljanov in pripadnikov nemške manjšine iz ljubljanske province je v prvem odstavku 3. člena določal, da so do izjave upravičene fizične osebe, ki so skladno z veljavnim pravom opravilno sposobne. V drugem odstavku pa je ta člen določal, da izjava, ki jo odda poglavar družine, velja tudi za osebe, ki so razglašene za nepolnoletne in za poročeno žensko, ki ni zakonsko ločena. To pomeni, da lastnoročna izjava A.A. ni bila potrebna, saj je izjavo, kar iz listine izhaja, podpisal D.D., kot poglavar družine.
državljanstvo – ugotavljanje državljanstva – članstvo v kulturbundu – nemška narodnost
Ustavno sodišče razlaga določilo 36. člena ZDFJ in 36. člen ZDrž v tem smislu, da gre za pridobitev državljanstva ex lege in ni potrebna posebna odločba in pravi, da niso vse osebe, ki so izpolnjevale pogoj iz prve zgornje alineje, avtomatično postale državljani DFJ, ampak sta potrebna še dva dodatna pogoja. Eden od teh pogojev je pripadnost narodnosti eni izmed narodov Jugoslavije. Pripadnost narodnosti pa se mora ugotavljati med drugim tudi prek članstva osebe v različnih politično-kulturnih organizacijah (na primer v Kulturbundu), pa tudi prek uporabe jezika, priimka ipd. Če tožena stranka v takem primeru ugotovi, da oseba ni pripadnik narodnosti enega izmed narodov Jugoslavije, pri čemer mora upoštevati morebitno članstvo te osebe v raznih politično-kulturnih organizacijah, potem mora ugotoviti, da se ta oseba ni štela za jugoslovanskega državljana po 36. členu ZDFJ.
Tožnica, na kateri je dokazno breme, ni predložila oziroma predlagala nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da se njen oče po izselitvi v Republiko Italijo ni opredelil za italijansko narodnost oziroma, da je bil slovenske narodnosti, pač pa je zgolj pavšalno navedla, da italijanske oblasti ustrezne listine ne morejo izdati. Sporno dejstvo bi lahko dokazovala tudi z drugimi dokazi, ne samo z listinskimi, ki bi izkazali dejstva, ki sicer kažejo na slovensko narodnost. Tako bi npr. lahko predlagala zaslišanje prič, ki bi npr. potrdile, da je uporabljal slovenski jezik, da je slovenščine naučil tudi svoje potomce, da je sodeloval s slovenskimi društvi ali pri dejavnostih Slovencev, ki živijo v zamejstvu itd.
ugotovitev državljanstva – državljanstvo FLRJ – predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije – podatki iz popisa prebivalstva
V upravnem spisu se nahaja družinski list oziroma popisnica, skupaj z navodilom za izpolnjevanje popisnice. V njem je navedeno, da je E.D. nemške narodnosti, njen materni jezik pa je slovenski. Enako je navedeno tudi za njenega moža ter njeni hčeri. V navodilih za izpolnjevanje popisnice je navedeno, da sme vsaka oseba svobodno izjaviti, kakšne narodnosti je in kakšen je njen materni jezik in popisni organ v tem pogledu ne sme vršiti nobenega pritiska. Sodišče to listino šteje kot zanesljiv dokaz, da je bila E.D. nemške narodnosti, saj ni bilo izkazanega razloga, da bi njen mož kot poglavar družine, ki je popisnico izpolnil, zapisal tako, če se ne bi štela za pripadnico nemške narodnosti.
ugotovitev državljanstva – državljanstvo FLRJ – predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije – podatki iz popisa prebivalstva
V upravnem spisu se nahaja družinski list oziroma popisnica, skupaj z navodilom za izpolnjevanje, kjer je navedeno, da sme vsaka oseba svobodno izjaviti, kakšne narodnosti je in kakšen je njen materni jezik in popisni organi v tem pogledu ne smejo vršiti nobenega pritiska. Sodišče to listino šteje kot zanesljiv dokaz, da je bila A.A. nemške narodnosti, saj ni bilo nobenega razumljivega razloga, da bi njen oče tako zapisal, če se ne bi štela za pripadnico nemške narodnosti.
stroški upravnega postopka – stroški izdelave pravnega mnenja – postopek začet na zahtevo stranke
Stroškov postopka v zvezi z ugotovitvijo državljanstva Zakon o državljanstvu ne ureja, zato se glede povrnitve stroškov postopka uporabljajo določbe 113. člena in naslednjih členov ZUP. V obravnavanem primeru se je postopek ugotovitve državljanstva začel na zahtevo tožnice, zato grdo stroški, ki so ji nastali med postopkom oziroma zaradi postopka, v njeno breme.
ZDRS člen 13. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije člen 3, 3/4.
sprejem v državljanstvo – pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo – nacionalni razlogi – mnenje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Mnenje o izpolnjevanju meril in o upravičenosti za sprejem v državljanstvo RS oblikuje vladna služba, pristojna za sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Za oblikovanje mnenja predhodno pridobi preko ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, priporočilo pristojnega diplomatsko-konzularnega predstavništva. Iz upravnega spisa izhaja, da je Urad oblikoval mnenje, preden je sploh dobil mnenje veleposlaništva z dne 9. 6. 2010, saj je mnenje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu datirano z dne 25. 2. 2010. Urad torej novega mnenja pri oblikovanju svojega mnenja sploh ni mogel upoštevati.
državljanstvo – sprejem v državljanstvo – odpust iz dosedanjega državljanstva - ustavitev postopka
V obravnavani zadevi gre za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 10. člena ZDRS-UPB2 v zvezi s 3. odstavkom 12. člena ZDRS-UPB2, po katerem mora oseba med drugim izpolnjevati tudi pogoj, da ima odpust iz dosedanjega državljanstva ali da izkaže, da ga bo dobila, če bo sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije.
državljanstvo – pogoji za pridobitev državljanstva z rojstvom na območju RS – pogoji za sprejem v državljanstvo
Tožnica ne izpolnjuje pogojev po 9. členu ZDRS, saj sta starša tožnice znana, znano je njuno državljanstvo. Tožnica ne izpolnjuje niti pogojev po 5. odstavku 12. člena ZDRS, saj je zapustila RS leta 1992 in od tedaj naprej živi v Italiji, torej ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v RS od rojstva dalje.
ugotovitev državljanstva – predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije
A.A. se ni štela za jugoslovansko državljanko. Pred letom 1948 je živela v tujini in se je od 27. 4. 1945 štela za avstrijsko državljanko, ker je avstrijsko državljanstvo pridobila po rodu 13. 3. 1938, tako da je jugoslovansko državljanstvo izgubila z dnem 28. 4. 1945.
sprejem v državljanstvo – pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo – obrazložitev odločbe
V izpodbijani odločbi razlogi tožene stranke za njeno odločitev niso obrazloženi. Zgolj povzemanje stališča veleposlaništva, navedb tožnika in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ne zadostujejo kriterijem obrazložitve iz 214. člena ZUP. Tožena stranka je svojo obrazložitev utemeljila zgolj z enim stavkom in sicer „Ker je Vlada Republike Slovenije ugotovila, da za tožnika ne obstaja interes RS za sprejem v državljanstvo, je bilo odločeno kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe“. Takšna obrazložitev za presojo pravilnosti in zakonitosti odločbe ne zadostuje.
sprejem v državljanstvo – pogoji za sprejem v državljanstvo – pravnomočna obsodba na kazen zapora daljšo od treh mesecev
Zakonodajalec je v 5. odstavku 12. člena ZDRS taksativno določil pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da pristojni organ sploh lahko odloča po prostem preudarku. Prvostopenjski organ je vlogo tožnika zavrnil po ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 6. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS, ker je zabeležen v kazenski evidenci.
ZDRS člen 13. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije člen 2, 6, 6/2.
sprejem v državljanstvo – pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo – gospodarski razlogi – negativno mnenje pristojnega organa – izjemen prispevek h gospodarskemu razvoju
Iz mnenja Ministrstva za gospodarstvo izhaja, da je resorni organ svojo odločitev oprl na dokumentacijo, ki jo je tožnik predložil k prošnji, iz katere je razvidno, da tožnik v njej ni z ničemer navajal, da njegovo delovanje pomeni izjemni dosežek h gospodarskemu razvoju Republike Slovenije. Tega pa tožnik ne zatrjuje in ne izkazuje niti v tožbi, čeprav je bil z mnenjem Ministrstva za gospodarstvo pred vložitvijo tožbe seznanjen.