• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 10
  • >
  • >>
  • 41.
    UPRS Sodba II U 212/2018-13
    2.7.2020
    UP00036167
    ZDRS člen 3, 10, 10/1, 10/1-3, 10/8.
    državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - pogoji za sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS
    Iz podatkov ZPIZ o tožnikovem zavarovanju izhaja, da je bil v obdobju zadnjih petih let pred izdajo izpodbijane odločbe kot detaširani delavec odsoten iz Republike Slovenije več kot štiri leta, kar pa pomeni, da ne izpolnjuje pogoja fizične prisotnosti na ozemlju RS, tj. pogoja, da dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje za sprejem v državljanstvo RS oziroma naturalizacijo.
  • 42.
    UPRS Sodba I U 1964/2017-13
    17.6.2020
    UP00041848
    ZDRS člen 13, 13/1. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (2007) člen 3. ZUS-1 člen 40, 40/3.
    državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - mnenje urada vlade rs za slovence v zamejstvu in po svetu - nacionalni razlogi - diskrecijska pravica - upravni spor
    Ob upoštevanju stališč, ki so se izoblikovala v sodni praksi Upravnega, Vrhovnega in Ustavnega sodišča RS, je pri svojem odločanju o tožničini prošnji z dne 19. 9. 2016 tožena stranka po presoji sodišča pravilno v skladu z določili 3. odstavka 13. člena ZDRS v povezavi s 6. odstavkom 3. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije pred svojim odločanjem v konkretnem primeru pridobila mnenje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu in v zamejstvu z dne 24. 1. 2017 ter s tem mnenjem seznanila tudi tožnico, s čimer ji je bila dana možnost, da se o mnenju Urada tožnica izreče v skladu s procesnimi standardi, ki so se izoblikovali na podlagi določil 6. do 9. člena ZUP.

    V postopku izredne naturalizacije na podlagi 13. člena ZDRS v povezavi s 3. členom Uredbe je odločilna „korist države“ in ne zgolj interes prosilca, saj lahko na podlagi zakonskega pooblastila za diskrecijsko odločanje na podlagi 13. člena ZDRS tožena stranka tudi zavrne prošnje prosilcev, četudi le-ti sicer formalno izpolnjujejo vse zakonske pogoje.
  • 43.
    UPRS Sodba III U 256/2018-10
    21.5.2020
    UP00035874
    ZDRS člen 3, 10, 10/1, 10/1-4, 12, 12/7. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 3.
    sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovljena sredstva za preživljanje
    Za pridobitev državljanstva mora prosilec kumulativno izpolnjevati prav vse predpisane pogoje, ki jih je zakonodajalec taksativno določil za vsakega izmed navedenih načinov pridobitve državljanstva RS. Glede na določbo 4. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS, mora tožnik, da izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva z naturalizacijo, izpolniti pogoj, da ima zagotovljena sredstva, ki njemu in osebam, ki jih je dolžan preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost, pri čemer 3. člen Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije sredstev ne našteva taksativno, temveč primeroma. Primerljivost prejemkov posameznega prosilca s prejemki, naštetimi v Uredbi, je potrebno v vsakem posameznem primeru ugotoviti na podlagi njihove zakonitosti, pravne določnosti oziroma predvidljivosti, periodične kontinuiranosti, stabilnosti, zanesljivosti in stalnosti ter skupne višine ob tedenski, mesečni in, kakor velja za tožnika, dvoletni ravni.
  • 44.
    UPRS Sodba III U 101/2018-13
    14.5.2020
    UP00035887
    ZDRS člen 3, 10, 10/1, 10/1-4, 12, 12/7.
    sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovljena sredstva za preživljanje
    Pristojni organ lahko osebo, ki prosi za naturalizacijo, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo RS, če je to v skladu z nacionalnim interesom. Pri tem mora oseba izpolnjevati pogoje, določene z zakonom, med drugim, da dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje in ima urejen status tujca; da ima zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost ter da obvlada slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni. Za sprejem osebe v državljanstvo morajo bitii kumulativno izpolnjeni vsi navedeni pogoji.
  • 45.
    UPRS Sodba III U 77/2018-14
    5.5.2020
    UP00040883
    ZDRS člen 13, 13/1. ZUS-1 člen 52.
    državljanstvo RS - pridobitev z izredno naturalizacijo - tožbena novota
    Tožnik je imel že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe polno možnost ugovarjati vsebini mnenj, na katera je oprta ugotovitev iz sklepa Vlade, da ne obstaja interes RS za njegov sprejem v državljanstvo RS, na tem pa temelji tudi izpodbijana odločba, vendar te možnosti ni izkoristil. Zato ne more uspeti z ugovori, ki jih v tej zvezi podaja šele v tožbi.
  • 46.
    UPRS Sodba I U 365/2019-11
    22.4.2020
    UP00042541
    ZUP člen 66, 66/1, 66/2, 67, 67/1.
    državljanstvo - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - zavrženje vloge
    Ker je bila tožnikova vloga po podaji odgovora z dne 5. 12. 2018 dovolj razumljiva, saj je bilo jasno, kaj tožnik z vlogo zahteva, tožena stranka s tem, da je tožnikovo ustrezno dopolnjeno vlogo, torej razumljivo vlogo, zavrgla, ni ravnala pravilno.
  • 47.
    UPRS Sodba I U 1734/2018-9
    19.2.2020
    UP00040072
    ZUP člen 279, 279/1, 279/1-6.
    državljanstvo - ničnost odločbe - razlogi za ničnost - materialni predpis
    V postopku o predlogu za izrek ničnosti se ni presojalo, ali je pravni prednik tožnice državljan Republike Slovenije, ampak zgolj to, ali je podan ničnostni razlog pri predhodni ugotovitvi upravnega organa, da ni vpisan v evidenco državljanstva. Prav tako navedba tožnice, da je pravni prednik tožeče stranke po logiki upravnega organa oseba brez državljanstva, kar je v nasprotju s Splošno deklaracijo o človekovih pravic OZN, ni povezano z ugotavljanjem ničnosti odločbe, s katero je bilo zgolj ugotovljeno, da ni vpisan v evidenco državljanstev.
  • 48.
    UPRS Sodba III U 241/2018-11
    30.1.2020
    UP00034846
    ZDRS člen 12, 12/3.
    državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS - prosti preudarek - obseg sodne presoje
    Tožeča stranka ima sicer v RS središče njenih interesov, vendar to za sprejem v državljanstvo ne zadostuje, glede na to, da ni bila ugotovljena njena fizična prisotnost v obdobju, ki ga zahteva zakon, za njeno odsotnost pa tudi niso podane izjeme, navedene v Uredbi o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije, čemur v tožbi niti ne ugovarja.
  • 49.
    UPRS Sodba IV U 183/2017-12
    16.10.2019
    UP00042658
    ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3, 10/1-4, 10/8. Uredba o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo (1994) člen 2, 2/1, 2/1-4.
    pogoji za sprejem v državljanstvo - dejansko življenje v Sloveniji - delo v tujini - razlaga podzakonskega predpisa - detaširani delavec
    Določila prvega odstavka 2. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva z naturalizacijo, ob upoštevanju določila osmega odstavka 10. člena ZDRS, ne predpisujejo zgolj omejenega števila taksativno določenih primerov izjem za dokazovanje izpolnjevanja pogoja iz 3. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS, kljub morebitni daljši odsotnosti z ozemlja Republike Slovenije prosilca v primeru zaposlitve v tujini, daljši od 4 let, ampak določa Uredba izjeme v prvem odstavku 2. člena le primeroma tako, da je treba v skladu z normativno vsebino osmega odstavka 10. člena ZDRS individualno ugotavljati v vsakem posameznem primeru, ali se šteje, da oseba dejansko živi v Republiki Sloveniji, in sicer, če je fizično prisotna na njenem ozemlju in je tu središče njenih interesov, kar se presoja na podlagi njenih poklicnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo na to, da med osebo in Republiko Slovenijo obstajajo tesne in trajne povezave.

    Nepravilna in restriktivna razlaga določila četrte alineje prvega odstavka 2. člena Uredbe pomeni nedopustno določanje (zmanjševanje) pravic in obveznosti ne zgolj državljanov, pač pa tudi drugih oseb s strani organov izvršilne oblasti s podazakonskimi akti.
  • 50.
    UPRS Sodba IV U 59/2017-10
    3.9.2019
    UP00030528
    ZDen člen 63, 63/3. ZUP člen 164, 164/2.
    denacionalizacija - ugotavljanje državljanstva - državljanstvo FLRJ - oseba nemške narodnosti - obnova postopka - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov
    V ponovljenem postopku odločanja, ugotovitev nemške narodnosti A.A. ni bila izpodbita. Presoja dokazne moči listin (seznama Kulturbundovcev ...) v primerjavi z izjavami prič, ki so bile v času delovanja upravičenke mladoletne in po oceni upravnega organa neizrazito vpete v medvojna in povojna dogajanja, in ki so vse izpovedano izvedele na podlagi pripovedovanja drugih oseb, ne pa na podlagi lastnih izkustev, je bila tudi po presoji sodišča izvedena skladno z načelom proste presoja dokazov.
  • 51.
    UPRS Sodba I U 556/2017-21
    22.8.2018
    UP00018760
    ZDRS člen 13. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (2010) člen 16.
    sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - interes RS za sprejem prosilca v državljanstvo
    Presoja dejanskih okoliščin v obravnavanem primeru ni bila opravljena. V svojih mnenjih se resorno ministrstvo tudi ni opredelilo do s strani tožnice predložene številne listinske dokumentacije o njenem izjemnem prispevku k ohranjanju in izboljšanju zdravja bolnikov, ki jih obravnava in o tem, da njeno delovanje pomeni dodatno možnost bolnikom v Sloveniji, ki bi sicer iskali to storitev v tujini, na kar tožnica v tožbi tudi utemeljeno opozarja. V mnenjih ni ničesar o tem, ali bi tožnica kot strokovnjak v zdravstvu (zdravilstvu) lahko prispevala k višji ravni svoje stroke v državi ter o tem, ali bi kot strokovnjak prispevala oziroma omogočila uvajanje novih strokovnih in tehnološko zahtevnih načinov zdravljenja (z zdravilstvom), kar je bistveno za ugotavljanje pogoja za naturalizacijo s področja zdravstva. Bistvene okoliščine za odločitev v zadevi torej niso bile razčiščene.
  • 52.
    UPRS Sodba I U 1281/2017-10
    11.7.2018
    UP00017120
    ZDRS člen 10, 27c. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 2, 2/1, 2/1-4.
    državljanstvo - sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v Sloveniji - študij v tujini - nepravilna uporaba materialnega zakona
    Obiskovanje univerze ali šole v drugi državi ne pomeni prenosa običajnega prebivališča.
  • 53.
    UPRS Sodba I U 1747/2016-10
    20.6.2018
    UP00016604
    ZDRS člen 10,10/1, 10/1-3. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 2.
    državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS - dejansko življenje v RS - nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - nepravilna uporaba materialnega zakona
    Določila 1. odstavka 2. člena Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije ne predpisujejo zgolj omejenega števila (numerus clausus) taksativno določenih primerov izjem za dokazovanje izpolnjevanje pogoja iz 3. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS. Uredba navedene izjeme določa le primeroma tako, da je v skladu z normativno vsebino 8. odstavka 10. člena ZDRS potrebno individualno ugotavljati v vsakem posameznem primeru, ali se šteje, da oseba dejansko živi v Republiki Sloveniji, in sicer, če je fizično prisotna na njenem ozemlju in je tu središče njenih interesov, kar se presoja na podlagi njenih poklicnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo na to, da med osebo in Republiko Slovenijo obstajajo tesne in trajne povezave. V nasprotnem primeru bi bila drugačna oziroma bolj restriktivna razlaga pogojev oziroma meril iz 1. odstavka 2. člena Uredbe v zvezi s 3. točko 1. odstavka 10. člena ZDRS v postopku naturalizacije, nezakonita, saj bi nedopustno zoževala z določili 1. do 10. točke 1. odstavka 10. člena v zvezi z 8. odstavkom 10. člena ZDRS zagotovljene pravice nekaterih kategorij prosilcev za državljanstvo v primeru nepredvidljivih življenjskih dogodkov oziroma okoliščin, ki bi jih zaradi višje sile utegnile doleteti v času počitnic, začasnega zadrževanja ali obiska v tujini, neodvisno od njihove (prosto)voljne odločitve, kot je na primer nenadna okužba, poškodba, izbruh ali poslabšanje bolezni, epidemije, potresi, vulkanski izbruhi, požari, prometne, ladijske ali letalske nezgode, z vsemi nepredvidljivimi posledicami, kar vse namreč sploh ne zajemajo določila 1. do 6. alineje 1. odstavka 2. člena Uredbe.
  • 54.
    UPRS Sodba I U 505/2017-11
    28.5.2018
    UP00015431
    ZDen člen 63, 63/3. ZDRS člen 39.
    denacionalizacija - ugotavljanje državljanstva - državljanstvo FLRJ - oseba nemške narodnosti
    Ni pomembno, za katero narodnost se je oseba štela, preden je optirala za nemški rajh. Bistveno je, za kakšno narodnost se je ta oseba v relevantnem času navzven opredelila. Pri tem pa sodišče v konkretnem primeru ugotavlja, da je upravni organ v postopku obstoj tega dejstva (optiranja) ugotavljal z listinami („Liste der Volksdeutschen“), katerih verodostojnost je preveril z izvedencem, ter navedeno v zadostni meri argumentiral v izpodbijani odločbi.

    Določba tretjega odstavka 63. člena ZDen je izpodbojna zakonska domneva, po kateri je, ob izpolnjevanju ostalih dveh pogojev (nemška narodnost in odsotnost ob uveljavitvi novele ZDrž dne 4. 12. 1948), podan razlog nelojalnega ravnanja zoper interese države FLRJ in njenih narodov.
  • 55.
    UPRS sodba I U 1441/2015
    14.12.2016
    UL0013842
    ZUP člen 179, 180, 180a.
    zahteva za izdajo potrdila - potrdilo o vpisu v evidenco državljanstva
    V obravnavani zadevi ne gre za ugotavljanje državljanskega statusa imenovanega pravnega prednika tožnice, ampak le za (ne)izdajo potrdila o slovenskem državljanstvu imenovanega.

    Ker imenovani ni vpisan v uradno evidenco državljanstev Republike Slovenije po doslej veljavnih predpisih, ob upoštevanju 179. in 180.a člena Zakona o splošnem upravnem postopku ni bilo mogoče ugoditi zahtevi tožnice za izdajo potrdila o vpisu imenovanega v državljansko evidenco.
  • 56.
    UPRS sodba I U 885/2015
    7.12.2016
    UL0013555
    ZDRS člen 29, 39.
    državljanstvo RS - ugotavljanje državljanstva - uporaba predpisov
    Določbe predpisov o državljanstvu se uporabljajo v postopkih ugotavljanja državljanstva za čas, ki je pravno pomemben v določenem primeru, četudi ne veljajo več v času, ko se državljanstvo osebe individualno ugotavlja, za kar gre tudi v obravnavani sporni zadevi. Ugotavljanje državljanstva torej ne pomeni odločanja o pridobitvi ali o odvzemu državljanstva za nazaj, kot zmotno meni tožnica, ampak upravni organ z uporabo določb predpisov o državljanstvu ugotavlja, ali je neka oseba imela tako jugoslovansko, kakor tudi slovensko republiško državljanstvo v nekem preteklem časovnem obdobju, ter tudi, ali ji je kadarkoli do njene smrti oziroma do trenutka ugotavljanja njenega državljanskega statusa državljanstvo morebiti prenehalo, oziroma, ali ga je sploh kdaj pridobila.
  • 57.
    UPRS sodba I U 1400/2015
    14.9.2016
    UL0013098
    ZDRS člen 13, 27. ZUS-1 člen 64.
    državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - razlogi na področju športa - nacionalni razlogi - vezanost na pravno mnenje sodišča
    Tožena stranka ni v celoti upoštevala pravnega mnenja sodišča in njegovih napotkov, ki se tičejo postopka, saj je izpodbijana odločba ostala nepopolna v delu, ki se nanaša na ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za izredno naturalizacijo s tem, da se ugotovijo tako tožnikove igralske (košarkarske) sposobnosti, kot tudi tožnikov nedvoumen interes za nastopanje v slovenski državni reprezentanci, o čemer se v izpodbijani odločbi tožena stranka sploh ni izrekla, navkljub izrecnemu napotku v pravnomočni sodbi z dne 23. 10. 2014.
  • 58.
    UPRS sodba I U 562/2015
    22.6.2016
    UL0013088
    ZDRS člen 3, 10, 10/1, 10/1-4, 10/9, 12, 12/7, 27. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije člen 3.
    sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - oseba s statusom begunca - zagotovljena sredstva za preživljanje
    Določila prvega do sedmega odstavka 3. člena Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije ne predpisujejo izključno omejenega števila (numerus clausus) taksativno določenih primerov prejemkov, s katerimi se lahko dokazuje izpolnjevanje pogoja iz 4. alineje 10. člena ZDRS, ampak navedene prejemke določajo primeroma oziroma generično tako, da je potrebno individualno ugotavljati v vsakem posameznem primeru, ali so prejemki posameznega prosilca po svojih individualnih značilnostih bistveno primerljivi s katerim izmed prejemkov, navedenih v citiranih določilih.
  • 59.
    UPRS sodba I U 533/2015
    15.6.2016
    UL0012937
    ZDRS člen 12, 12/3, 26.
    sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - odvzem državljanstva - prosti preudarek - obseg sodne presoje
    Tožena stranka je pravilno uporabila namen prostega preudarka in uporabo prostega preudarka tudi ustrezno obrazložila. Namen prostega preudarka je po tretjem odstavku 12. člena ZDRS opredeljen s pojmom nacionalnega interesa. Tožena stranka je zelo obsežno in podrobno pojasnila, zakaj meni, da ni v nacionalnem interesu, da se tožnika sprejme v državljanstvo Republike Slovenije.
  • 60.
    UPRS sodba I U 1124/2014
    1.6.2016
    UL0012935
    ZUP člen 270.
    državljanstvo - ugotavljanje državljanstva - obnova postopka - izrek odločbe
    Odločitev organa v obnovljenem postopku je odločitev o odločbi, ki je bila predmet obnove. V konkretnem primeru pa upravni organ v izreku izpodbijane odločbe ni odločil o odločbi, ki je bila predmet obnove, saj ni navedel, ali pušča prejšnjo odločbo, ki je bila predmet obnove, v veljavi, niti ni izrecno navedel, da jo odpravlja ali razveljavlja in nadomešča z novo. To pomeni, da glede na opisano postopanje upravnega organa obstajata dve ugotovitveni odločbi glede državljanstva A.A.
  • <<
  • <
  • 3
  • od 10
  • >
  • >>