ugotovitev državljanstva - črtanje iz državljanske knjige - črtanje na podlagi 23. člena ZJD
Pravno podlago v postopku ugotavljanju državljanstva predstavlja prehodna določba 39. člena ZDRS, ki določa, da velja po tem zakonu za državljana Republike Slovenije tisti, ki je po dosedanjih predpisih imel državljanstvo Republike Slovenije in Socialistične federativne Republike Jugoslavije. To pomeni, da je treba pri ugotavljanju državljanstva za vsako konkretno osebo upoštevati predpise o državljanstvu, ki so veljali od trenutka njenega rojstva pa do njene smrti oziroma predpise, ki so veljali do časa, ko se ugotavlja njeno državljanstvo. Pri tem je treba upoštevati časovno zaporedje sprejetja predpisov in prej veljavni predpis v smislu 39. člena ZDRS je tako v konkretnem primeru ZJD, ki je stopil v veljavo dne 1. 1. 1965, torej po izselitvi tožnika v Trst dne 12. 3. 1964, in je urejal področje državljanstva pred sprejetjem Osimske pogodbe, ki velja od 3. 4. 1977. Ker tožnik ni pridobil državljanstva na podlagi določbe 23. člena ZJD, kar je organ pravilno ugotovil v izpodbijani odločbi, se tako zanj ne morejo uporabiti določbe Osimske pogodbe glede jugoslovanskega državljanstva.
ZDRS člen 13, 27c, 27c/2. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije člen 2, 12, 13.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - diskrecijska pravica - kadrovski primanjkljaj
Pridobitev državljanstva z naturalizacijo po 13. členu ZDRS ni iztožljiva zakonska pravica, ampak gre za široko diskrecijsko pravico pristojnih organov izvršilne veje oblasti, da taki prošnji ugodijo ali pa ne.
Tožena stranka je ugotovila, da ni kadrovskega primanjkljaja na strokovnem področju, ki zadeva tožnikove kvalifikacije, usposobljenost, uspehe, reference in izkušnje. Pogoj kadrovskega primanjkljaja pa bi moral biti izpolnjen ob izpolnjevanju merila iz 1. alineje 1. odstavka 12. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije za ugoditev prošnji.
ugotavljanje državljanstva - za odločanje pristojen organ
Tretji odstavek 246. člena ZUP daje drugostopenjskemu organu možnost, da ne samo da odpravi prvostopenjsko odločbo, ampak jo lahko tudi spremeni, to pa po vsebini pomeni, da sam meritorno odloči o zadevi.
ugotavljanje državljanstva - odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega zakona
V postopku izdaje odločbe o ugotovitvi državljanstva materialno pravo ni bilo očitno napačno uporabljeno. Upravni organ je namreč pravilno ugotavljal izpolnjevanje pogojev po drugem odstavku 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ, vključno z nelojalnim ravnanjem osebe.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3, 10/1-4. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije člen 3.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - neprekinjeno bivanje v RS - trajen vir preživljanja
Iz priloženih potrdil ne izhaja, da bi tožnica dejansko živela v Sloveniji neprekinjeno zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje za sprejem v državljanstvo.
Prejemki, ki se upoštevajo kot sredstvo, ki zagotavlja materialno in socialno varnost, so navedeni v prvem odstavku 3. člena Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije. Preživnine ni med temi prejemki.
odločba o ugotovitvi državljanstva - ničnost odločbe - odločba kot posledica nedovoljenega dejanja - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Tožeča stranka v postopku nasprotuje ugotovljenemu dejanskemu stanju, na tej osnovi pa je bilo po njenem mnenju tudi napačno uporabljeno materialno pravo. To pa niso razlogi, na osnovi katerih je mogoče upravno odločbo izreči za nično.
Sodišče meni, da je prvostopenjski organ sicer izvedel številne dokaze, da pa je na podlagi teh dokazov glede ugotavljanja nekaterih dejstev izvedel napačno dokazno oceno. Na tej dokazni oceni pa temelji presoja, da tožnik ni uspel izpodbiti domneve nelojalnosti.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/1. ZDen člen 63.
državljanstvo - ugotavljanje jugoslovanskega državljanstva - oseba, ki ni bila vpisana v evidenco o državljanstvu - domovinska pristojnost
Ob ugotovitvi upravnega organa, da oseba, za katero se je ugotavljalo državljanstvo, ni bila domovinsko pristojna v eni od bivših jugoslovanskih republik in da torej ni bila državljan Kraljevine Jugoslavije, je pravilna tudi nadaljnja ugotovitev organa, da oseba ni štela za jugoslovanskega državljana v smislu določb Zakona o državljanstvu FLRJ.
državljanstvo - ugotavljanje državljanstva - nemška narodnost - domneva nelojalnosti
Stranka je lahko uspešna pri dokazovanju lojalnosti osebe, katere državljanstvo se ugotavlja, zgolj v primeru, če ponudi navedbe in dokaze o časovno kontinuiranih ravnanjih, ki brez dvoma izpričujejo lojalnost te osebe interesom slovenskega naroda, in ki tako izničijo negativni pomen članstva osebe v organizacijah Kulturbund in Štajerska domovinska zveza. V konkretnem postopku pa iz izjav strank in izpovedi prič ne izhaja, da je za izpodbitje domneve nelojalnosti izkazano zadostno aktivno ravnanje imenovanega v korist slovenskega naroda, da bi zadostilo standardom, navedenim v sodbi Vrhovnega sodišča RS I Up 1088/2003. Tožniki v postopku niso dokazali obstoja okoliščin, ki bi prepričljivo izpodbile zakonsko domnevo nelojalnosti imenovanega, ker niso predložili dokaza, da bi imenovani kontinuirano deloval v interesu z narodnimi in državnimi koristmi narodov FLRJ niti ni bil aktiven v boju na strani protifašistične koalicije.
Glede na pravilno ugotovitev upravnega organa, da je ob uveljavitvi novele zakona dne 4. 12. 1948 A.A. živela v tujini, ter ugotovitev, da je bila oseba nemške narodnosti, je podana domneva nelojalnega ravnanja imenovane. V zvezi s tožbenim očitkom diskriminatornega ravnanja do oseb nemške narodnosti, sodišče pojasnjuje, da je že Ustavno sodišče v odločbi U-I- 23/93 poudarilo, da bi bila uporaba drugega odstavka 35. člena ZDrž, ki bi se raztezala na vse osebe nemške narodnosti, nedopustna, zato je treba uporabiti tretji (razlikovalni) pogoj, to je kriterij nelojalnosti, ki pa se je v obravnavani zadevi ugotavljal oziroma se je ta domneva izpodbijala. Iz navedenega razloga sodišče zavrača tožbeni očitek diskriminatornega ravnanja do oseb nemške narodnosti, saj je bilo državljanstvo mogoče odreči le tistim osebam nemške narodnosti, ki so bile nelojalne.
Domnevo nelojalnosti je tožeča stranka izpodbijala s predlogi za zaslišanje prič. Upravni organ se je opredelil do izjav prič ter jih v smislu določbe 10. člena ZUP tudi dokazno ocenil. sporna dokazna ocena ni vezana na posebna pravila ali posebne predpise, gre za prosto presojo dokazov, ki pa jo omejujejo tako načelo materialne resnice kot načelo zakonitosti. Sodišče v obravnavani zadevi tej dokazni oceni v celoti sledi, saj je prvostopenjski organ svojo dokazno oceno utemeljil in zapisal v obrazložitvi izpodbijane odločbe.
državljanstvo - ugotavljanje državljanstva - nemška narodnost - odsotnost v tujini
V konkretnem primeru gre za reševanje predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije, in sicer za postopek ugotavljanja državljanstva za osebo, ki ni bila vpisana v evidenco državljanov. Pravno podlago v postopku ugotavljanju državljanstva po določilu 3. odstavka 63. člena ZDen predstavlja prehodna določba 39. člena ZDRS, ki določa, da velja po tem zakonu za državljana RS tisti, ki je po dosedanjih predpisih imel državljanstvo RS in Socialistične federativne Republike Jugoslavije. To pomeni, da je potrebno pri ugotavljanju državljanstva za vsako konkretno osebo upoštevati predpise o državljanstvu, ki so veljali od trenutka njenega rojstva pa do njene smrti oziroma do časa, ko se ugotavlja njeno državljanstvo, saj gre pri državljanstvu za osebno okoliščino.
ugotovitev državljanstva - nemška narodnost - uporaba prava EU
Tožnik v tožbi ugotovitev upravnega organa glede odsotnosti A.A. na dan 4. 12. 1948 in glede nemške narodnosti ne izpodbija. Prav tako ne izpodbija zakonske domneve nelojalnosti. Navaja, da ima A.A. status izbrisanega, vendar ta trditev ne ustreza dejstvom, ki so v spisu, saj je organ v odločbi natančno obrazložil zakonsko podlago, ki je bila osnova za njegovo odločitev. Obrazložil je tudi dejansko stanje, na katerega je uporabil relevantno zakonodajo.
ugotovitev državljanstva - državljanstvo domnevnega upravičenca do denacionalizacije - nemška narodnost - za odločanje o državljanstvu pristojen organ
Po ZDen je vprašanje državljanstva predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije in se dokazuje bodisi z izpiskom iz državljanske knjige, bodisi s pravnomočno odločbo pristojnega upravnega organa za notranje zadeve o tem, ali se je določena oseba v relevantnem obdobju štela za jugoslovanskega državljana tedanjega po 2. svetovni vojni novonastalega državnega subjekta DFJ oziroma FLRJ in pozneje SFRJ v smislu 3. odstavka 63. člena ZDen. Denacionalizacijski organ je vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca (oziroma njegovih pravnih naslednikov) in tega vprašanja v postopku denacionalizacije sam ne rešuje, odpira oziroma o njem ne odloča.
Iz potrdila Deželnega glavarja v Celovcu izhaja, da je A.A. že vsaj 28. 5. 1946 živela v tujini, in sicer v Avstriji, saj je tega dne pri Deželnem glavarstvu Koroške podala zase in za mladoletnega sina izjavo, da želi pripadati Republiki Avstriji kot zvesta državljanka in je zato po členu 2 (2a) Zakona o državljanstvu Avstrije z dne 10. 7. 1945 pridobila avstrijsko državljanstvo, v katerem ji je sledil tudi mladoletni zakonski otrok.
ZUP člen 7, 128, 130. ZDRS člen 39. ZTuj-2 člen 41.
tujec - pogoji za izdajo dovoljenja za prebivanje - pogoji za pridobitev državljanstva - načelo varstva pravic strank - zahteva stranke
Pristojni organ sme v stvareh, v katerih je po zakonu ali naravi stvari za začetek upravnega postopka potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek, le če je taka zahteva podana. Upravi organ je v postopku, ki se lahko začne le na zahtevo stranke, vezan na zahtevek stranke po vsebini, po temelju in po obsegu, stranka pa ima možnost, da do odločbe na prvi stopnji postavljeni zahtevek spremeni ali dopolni. Tožniki in njihov pooblaščenec so pravni laiki, ki očitno ne razumejo pomena dejanj, ki bi jih lahko opravil v postopku, prav tako pa ne vedo, kakšne pravice jih gredo in kakšne zahtevke lahko postavijo v upravnem postopku. Organ je tako, v skladu z načelom varstva pravic strank večkrat pojasnil možne podlage za vpis v register prebivalstva in jim tudi pojasnil postopek po katerih lahko pride do vpisa v navedeni register.
Tožniki niso imeli republiškega državljanstva in tako niso mogli ne pridobiti ne izgubiti slovenskega državljanstva. Tožniki tudi ne morejo avtomatično slediti očetu tako glede državljanstva kot tudi prijave stalnega prebivališča.
ugotovitev državljanstva - nemška narodnost - domneva nelojalnosti
Tožniki v postopku niso dokazali obstoja okoliščin, ki bi prepričljivo izpodbile zakonsko domnevo nelojalnosti A.A., ker niso predložili dokaza, da bi imenovani kontinuirano deloval v interesu z narodnimi in državnimi koristmi narodov FLRJ, niti da je bil aktiven v boju na strani protifašistične koalicije, kar bi lahko vse bilo razlog za izpodbijanje domneve nelojalnosti.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZDRS člen 12, 12/5, 12/6.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - sprejem v državljanstvo
Tožnica v času vložitve vloge za pridobitev državljanstva Republike Slovenije ni imela urejenega statusa tujca, zato je drugostopenjski upravni organ ravnal pravilno in v korist prosilke, ko je njeno vlogo obravnaval kot vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi petega odstavka 12. člena ZDRS, ker v tem primeru druge pravne podlage ni. Ker je eden izmed pogojev za pridobitev državljanstva dejansko bivanje v RS od rojstva naprej, je upravni organ glede na sporno bivanje tožnice med letom 1009 in 2002 izpeljal ugotovitveni dokazni postopek, v katerem je bila tožnici dana možnost, da se z ugotovljenimi dejstvi seznani. Ker vložitev tožbe, glede na izvedeni dokazni postopek, v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh, ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP.
ugotovitev državljanstva - nemška narodnost - opcija za nemški Reich
Sporazum med vlado nemškega Reicha in italijansko vlado z dne 31. avgust 1941 o preselitvi nemških državljanov in pripadnikov nemške manjšine iz ljubljanske province je v prvem odstavku 3. člena določal, da so do izjave upravičene fizične osebe, ki so skladno z veljavnim pravom opravilno sposobne. V drugem odstavku pa je ta člen določal, da izjava, ki jo odda poglavar družine, velja tudi za osebe, ki so razglašene za nepolnoletne in za poročeno žensko, ki ni zakonsko ločena. To pomeni, da lastnoročna izjava A.A. ni bila potrebna, saj je izjavo, kar iz listine izhaja, podpisal D.D., kot poglavar družine.
državljanstvo - ugotavljanje državljanstva - članstvo v kulturbundu - nemška narodnost
Ustavno sodišče razlaga določilo 36. člena ZDFJ in 36. člen ZDrž v tem smislu, da gre za pridobitev državljanstva ex lege in ni potrebna posebna odločba in pravi, da niso vse osebe, ki so izpolnjevale pogoj iz prve zgornje alineje, avtomatično postale državljani DFJ, ampak sta potrebna še dva dodatna pogoja. Eden od teh pogojev je pripadnost narodnosti eni izmed narodov Jugoslavije. Pripadnost narodnosti pa se mora ugotavljati med drugim tudi prek članstva osebe v različnih politično-kulturnih organizacijah (na primer v Kulturbundu), pa tudi prek uporabe jezika, priimka ipd. Če tožena stranka v takem primeru ugotovi, da oseba ni pripadnik narodnosti enega izmed narodov Jugoslavije, pri čemer mora upoštevati morebitno članstvo te osebe v raznih politično-kulturnih organizacijah, potem mora ugotoviti, da se ta oseba ni štela za jugoslovanskega državljana po 36. členu ZDFJ.
Tožnica, na kateri je dokazno breme, ni predložila oziroma predlagala nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da se njen oče po izselitvi v Republiko Italijo ni opredelil za italijansko narodnost oziroma, da je bil slovenske narodnosti, pač pa je zgolj pavšalno navedla, da italijanske oblasti ustrezne listine ne morejo izdati. Sporno dejstvo bi lahko dokazovala tudi z drugimi dokazi, ne samo z listinskimi, ki bi izkazali dejstva, ki sicer kažejo na slovensko narodnost. Tako bi npr. lahko predlagala zaslišanje prič, ki bi npr. potrdile, da je uporabljal slovenski jezik, da je slovenščine naučil tudi svoje potomce, da je sodeloval s slovenskimi društvi ali pri dejavnostih Slovencev, ki živijo v zamejstvu itd.
ugotovitev državljanstva - državljanstvo FLRJ - predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije - podatki iz popisa prebivalstva
V upravnem spisu se nahaja družinski list oziroma popisnica, skupaj z navodilom za izpolnjevanje popisnice. V njem je navedeno, da je E.D. nemške narodnosti, njen materni jezik pa je slovenski. Enako je navedeno tudi za njenega moža ter njeni hčeri. V navodilih za izpolnjevanje popisnice je navedeno, da sme vsaka oseba svobodno izjaviti, kakšne narodnosti je in kakšen je njen materni jezik in popisni organ v tem pogledu ne sme vršiti nobenega pritiska. Sodišče to listino šteje kot zanesljiv dokaz, da je bila E.D. nemške narodnosti, saj ni bilo izkazanega razloga, da bi njen mož kot poglavar družine, ki je popisnico izpolnil, zapisal tako, če se ne bi štela za pripadnico nemške narodnosti.