ugotovitev državljanstva - državljanstvo FLRJ - predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije - podatki iz popisa prebivalstva
V upravnem spisu se nahaja družinski list oziroma popisnica, skupaj z navodilom za izpolnjevanje, kjer je navedeno, da sme vsaka oseba svobodno izjaviti, kakšne narodnosti je in kakšen je njen materni jezik in popisni organi v tem pogledu ne smejo vršiti nobenega pritiska. Sodišče to listino šteje kot zanesljiv dokaz, da je bila A.A. nemške narodnosti, saj ni bilo nobenega razumljivega razloga, da bi njen oče tako zapisal, če se ne bi štela za pripadnico nemške narodnosti.
stroški upravnega postopka - stroški izdelave pravnega mnenja - postopek začet na zahtevo stranke
Stroškov postopka v zvezi z ugotovitvijo državljanstva Zakon o državljanstvu ne ureja, zato se glede povrnitve stroškov postopka uporabljajo določbe 113. člena in naslednjih členov ZUP. V obravnavanem primeru se je postopek ugotovitve državljanstva začel na zahtevo tožnice, zato grdo stroški, ki so ji nastali med postopkom oziroma zaradi postopka, v njeno breme.
ZDRS člen 13. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije člen 3, 3/4.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - nacionalni razlogi - mnenje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Mnenje o izpolnjevanju meril in o upravičenosti za sprejem v državljanstvo RS oblikuje vladna služba, pristojna za sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Za oblikovanje mnenja predhodno pridobi preko ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, priporočilo pristojnega diplomatsko-konzularnega predstavništva.
Iz upravnega spisa izhaja, da je Urad oblikoval mnenje, preden je sploh dobil mnenje veleposlaništva z dne 9. 6. 2010, saj je mnenje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu datirano z dne 25. 2. 2010. Urad torej novega mnenja pri oblikovanju svojega mnenja sploh ni mogel upoštevati.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - odpust iz dosedanjega državljanstva - ustavitev postopka
V obravnavani zadevi gre za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 10. člena ZDRS-UPB2 v zvezi s 3. odstavkom 12. člena ZDRS-UPB2, po katerem mora oseba med drugim izpolnjevati tudi pogoj, da ima odpust iz dosedanjega državljanstva ali da izkaže, da ga bo dobila, če bo sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije.
državljanstvo - pogoji za pridobitev državljanstva z rojstvom na območju RS - pogoji za sprejem v državljanstvo
Tožnica ne izpolnjuje pogojev po 9. členu ZDRS, saj sta starša tožnice znana, znano je njuno državljanstvo. Tožnica ne izpolnjuje niti pogojev po 5. odstavku 12. člena ZDRS, saj je zapustila RS leta 1992 in od tedaj naprej živi v Italiji, torej ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v RS od rojstva dalje.
ugotovitev državljanstva - predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije
A.A. se ni štela za jugoslovansko državljanko. Pred letom 1948 je živela v tujini in se je od 27. 4. 1945 štela za avstrijsko državljanko, ker je avstrijsko državljanstvo pridobila po rodu 13. 3. 1938, tako da je jugoslovansko državljanstvo izgubila z dnem 28. 4. 1945.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - obrazložitev odločbe
V izpodbijani odločbi razlogi tožene stranke za njeno odločitev niso obrazloženi. Zgolj povzemanje stališča veleposlaništva, navedb tožnika in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ne zadostujejo kriterijem obrazložitve iz 214. člena ZUP. Tožena stranka je svojo obrazložitev utemeljila zgolj z enim stavkom in sicer „Ker je Vlada Republike Slovenije ugotovila, da za tožnika ne obstaja interes RS za sprejem v državljanstvo, je bilo odločeno kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe“. Takšna obrazložitev za presojo pravilnosti in zakonitosti odločbe ne zadostuje.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - pravnomočna obsodba na kazen zapora daljšo od treh mesecev
Zakonodajalec je v 5. odstavku 12. člena ZDRS taksativno določil pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da pristojni organ sploh lahko odloča po prostem preudarku.
Prvostopenjski organ je vlogo tožnika zavrnil po ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 6. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS, ker je zabeležen v kazenski evidenci.
ZDRS člen 13. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije člen 2, 6, 6/2.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - gospodarski razlogi - negativno mnenje pristojnega organa - izjemen prispevek h gospodarskemu razvoju
Iz mnenja Ministrstva za gospodarstvo izhaja, da je resorni organ svojo odločitev oprl na dokumentacijo, ki jo je tožnik predložil k prošnji, iz katere je razvidno, da tožnik v njej ni z ničemer navajal, da njegovo delovanje pomeni izjemni dosežek h gospodarskemu razvoju Republike Slovenije. Tega pa tožnik ne zatrjuje in ne izkazuje niti v tožbi, čeprav je bil z mnenjem Ministrstva za gospodarstvo pred vložitvijo tožbe seznanjen.
sprejem v državljanstvo - naturalizacija - otrok - nastop polnoletnosti - rok za odločitev
Pri odločanju o sprejemu mladoletnega prosilca v slovensko državljanstvo bi bilo treba upoštevati dejansko stanje v času vložitve prošnje le v primeru, če bi prosilec postal polnoleten po poteku roka, ki je določen za odločitev o vlogi.
Zakon o jugoslovanskem državljanstvu (1964) člen 23. ZDRS člen 39.
ugotavljanje državljanstva - črtanje iz državljanske knjige - Osimski sporazum
Tožeča stranka je bila na podlagi 23. člena Zakona o jugoslovanskem državljanstvu črtana iz državljanske knjige, ki se je vodila na podlagi zakona in zato je javna knjiga. Tudi po mnenju sodišča je izkazana domneva, da se je tožeča stranka ob izselitvi v Republiko Italijo opredelila za italijansko narodnost, za kar je bila črtana iz državljanske knjige SFRJ.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo -pridobitev državljanstva z naturalizacijo - neprekinjeno bivanje v RS
Niti ZDRS niti Ustava RS nikjer ne določata, da bi se osebam, ki so bile tako kot tožnik leta ...rojene na območju Republike Slovenije staršem, ki niso bili državljani tedanje SR Slovenije in ki so se pisno sporazumeli, da bo otrok imel državljanstvo SR Hrvaške, v vsakem primeru podelilo državljanstvo Republike Slovenije z (izredno) naturalizacijo. Pravo EU in EKČP pa tovrstnih vprašanj državljanstva ne urejata.
ugotovitev državljanstva - domneva nelojalnosti - otrok
V postopku ugotavljanja državljanstva lahko posameznik dokazuje svojo lojalnost, pri čemer je dokazno breme na strani tistega, ki dokazuje obstoj lojalnosti. Domneva nelojalnosti staršev se ne more raztezati na otroke, ki so bili v času vojne še mladoletni. To pomeni, da morajo imeti mladoletni otroci možnost, da izpodbijajo domnevo glede svoje nelojalnosti. V ugotovitvenem postopku mora organ upoštevati, da je tudi starost otroka okoliščina, ki lahko sama po sebi izpodbija domnevo nelojalnosti. Tožnica je bila ob začetku vojne stara 8 let, ob koncu vojne pa 12 let. Glede na dosedanjo upravno in sodno prakso pa se šteje, da je mogoče domnevno nelojalnost izpodbijati, če je bila določena oseba zaradi verskih ali drugih razlogov internirana ali se je borila na strani protifašistične koalicije, pri čemer je potrebno dokazovati aktivno kontinuirano lojalno ravnanje. V ponovljenem postopku bo torej potrebno ugotoviti, ali otrok v starosti med 8 in 12 let lahko zadosti tem zahtevam.
ugotovitev državljanstva - ničnost odločbe o ugotovitvi državljanstva - neizvršljivost odločbe - upravni postopek - zahteva stranke
Odločba je v delu, ki se nanaša na ugotovitev državljanstva, deklarativne narave, saj se je z njo ugotovil obstoj pravnega razmerja. Namen takšne odločbe pa ni njena izvršljivost, z njo se ne nalaga obveznosti, zato presoja z vidika ničnostnega razloga neizvršljivosti že zaradi same narave odločbe ni mogoča.
Zahteva stranke za začetek postopka je v skladu s sodno prakso potrebna samo, ko gre za primer upravnega postopka, ki se lahko začne samo na zahtevo stranke, ne pa tudi, ko gre za postopek po uradni dolžnosti.
Glede na neizpodbitno ugotovljena dejstva o starših A.A., ki so bili uvrščeni na dva seznama, ki izkazujejo pripadnost nemški narodnosti, je zato po oceni sodišča, ob odsotnosti prepričljivega dokaza, da se A.A. z razliko od svojih staršev, ni štel za Nemca, upravni organ pravilno ocenil, da je bila imenovana oseba nemške narodnosti. (Pri)tožbeni argument, da je bil A.A. izrečen "delni preklic" in da je bil zato opravilno nesposoben, ni zadosten. Kajti narodnost, kot je sodišče navedlo zgoraj, se ne dokazuje samo s pravnimi posli, ki bi imeli pravno veljavo, ampak z vsakršnimi dejanji imenovane osebe v tistem času, ki lahko izkazujejo narodnostno pripadnost. Iz ustavljene upravno-sodne prakse namreč izhaja, da zgolj izjava o lojalnosti ni dovolj. Poprava krivic zaradi nezakonito odvzetega premoženja po drugi svetovni vojni ni področje, ki ga pokriva primarno pravo Evropske unije, kar pomeni, da pogoji za vračanje po vojni odvzetega premoženja tudi ne spadajo v področje uporabe sekundarnega prava, ki ga omenja tožnica v tožbi (Direktiva Sveta št. 2000/43/ES, člen 3 in Direktiva Sveta št. 2000/78/ES).
Ker se je državljanka bivše Kraljevine Jugoslavije v času med 6. 4. 1941 in 28. 8. 1945 poročila s tujim državljanom in ker ni dokazila, da bi si pridržala jugoslovansko državljanstvo, so izpolnjeni pogoji za to, da ji je skladno s 3. odstavkom 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ s sklenitvijo zakonske zveze jugoslovansko državljanstvo prenehalo. Glede na to, da je bilo ugotovljeno, da izjave o pridržanju državljanstva ni v uradnih evidencah, predložila pa je tudi ni tožnica, ni dokazano, da bi bila taka izjava podana. V konkretnem primeru tudi ne more biti pravno relevantna sodba vojaškega sodišča, s katero je bilo državljanstvo odvzeto, saj vojaško sodišče ni bilo organ, ki bi bil pristojen za ugotovitev državljanstva. Državljanstvo lahko ugotavlja le organ, ki je za to pristojen. Posameznik izgubi državljanstvo na podlagi okoliščin, zaradi katerih je v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, državljanstvo prenehalo.
Ob ugotovitvi, da gre v zadevi za isto upravno stvar (ugotovitev državljanstva), je tožena stranka pravilno uporabila določila prvega dela 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP (da se o isti stvari že vodi upravni ali sodni postopek).
državljanstvo ob podržavljenju in po 9. 5. 1945 - denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije
Temeljno pravilo glede ugotavljanja državljanstva, kot pogoja za pridobitev upravičenja do denacionalizacije, je vsebovano v 1. odstavku 9. člena ZDen, ki določa, da so fizične osebe iz 3., 4. in 5. člena ZDen upravičene, če so bile v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9. 5. 1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo. Oba pogoja morata biti izpolnjena hkrati.
otrok - domovinska pristojnost očeta - denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - predhodno vprašanje
Na podlagi predpisov, ki so urejali inštitut domovinstva in državljanstva, od uveljavitve avstrijskega državnega zakona, ki se je uporabljal na ozemlju Kraljevine SHS oziroma Jugoslavije do uveljavitve Zakona o državljanstvu SHS in Zakona o občinah, so zakonski otroci v domovinstvu in državljanstvu sledili očetu.