Za odškodninsko odgovornost drugega toženca do tožnika je bistveno to, da je sklenil sodno poravnavo, ne da bi se o tem predhodno posvetoval s tožnikom, ali se strinja s takšno sodno poravnavo.
ZPIZ-1 člen 12, 60, 68, 249. ZDSS-1 člen 61, 62, 63/1, 81, 81/2. ZPP člen 243.
invalid I. kategorije - dokazovanje - sodni izvedenec - socialni spor - spor polne jurisdikcije
Sodišče prve stopnje je utemeljeno upoštevalo, da je pri tožnici invalidnost I. kategorije invalidnosti nastala pred izdajo dokončne odločbe toženke (čeprav je nastala po izdaji prvostopne odločbe). Ker se v socialnem sporu odloča po vsebini, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi toženke utemeljeno odpravilo in tožnico razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine.
lastninjenje nepremičnin – družbena lastnina – pravica uporabe - tožba na ugotovitev lastninske pravice - lastninska pravica – pasivna legitimacija
Ker bi drugotožena stranka vknjižbo lastninske pravice v svojo korist lahko predlagala, je jasno, da je tudi pasivno legitimirana v tej pravdni zadevi, v kateri tožeča stranka zahteva ugotovitev svoje lastninske pravice na sporni nepremičnini, kljub temu, da bi bila lahko vknjižba v korist drugotožene stranke samo formalna, ker sporni nepremičnini nista prešli v last drugotožene stranke, temveč P. kluba.
Iz priloženih dobavnic ne izhaja, da bi tožena stranka ob dobavi določeno količino zavrnila. Tožnik je zavrnil šele oba prejeta računa, vendar je ob tem poleg presežku blaga ugovarjal še kvaliteti blaga, pri čemer tudi te reklamacije ni nikdar izkazal. Zavrnitev blaga zaradi presežka šele ob izstavljenem računu za zadevo ni relevantna, saj toženec ob sami dobavi blaga količini ni ugovarjal.
terjatev iz transakcijskega računa – izpolnitev obveznosti – prerekanje dejstev
V konkretnem pravdnem postopku se je ugotavljal zgolj obstoj in višina terjatve iz transakcijskega računa št. 111, ne pa obstoj in višina terjatev po drugi kartici in drugem transakcijskem računu. Ker temu obstoju in višini terjatve tožena stranka konkretno ni ugovarjala, je prvostopno sodišče pravilno zahtevku tožeče stranke ugodilo.
Izvršilno sodišče ne presoja resničnosti ugovornih navedb, niti ne ocenjuje verodostojnosti predlaganih dokazov, temveč presoja samo, ali je dolžnik zadostil zakonskim pogojem, in v kolikor jim ni, se šteje dolžnikov ugovor za neobrazloženega in s tem tudi neutemeljenega, ter ga zato v skladu s petim odstavkom 62. člena ZIZ zavrne.
ZPP člen 190, 190/1, 190/2, 191, 191/1, 191/1-1, 191/1-2, 191/1-3. ZGD-1 člen 3, 3/6.
odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda – sosporništvo – samostojni podjetnik posameznik
Glede na to, da je do odstopa oziroma prevzema predmetne nepremičnine in s tem pravice do uveljavljanja stvarnih napak prišlo skoraj tri leta pred pravdo, določba 190. člena ZPP za obravnavano pravdo ni relevantna.
Pravno organizacijska oblika samostojnega podjetnika posameznika nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema - podjetnika kot fizične osebe. A. O. kot fizična oseba tako ni pravni naslednik iz poslovnega registra izbrisanega dolžnika S., A.O, s.p., ampak je to ista oseba.
Tožeča stranka ni imela pravice sama oblikovati ceno storitev čiščenja odpadnih voda. Upoštevaje, da omenjena storitev ne predstavlja obvezne javne službe ter, da sta pravdni stranki sodelovali na podlagi sklenjene pogodbe, pomeni, da tožeča stranka ni imela pravne podlage za enostransko spreminjanje cene. Pogodba je namreč dvostranski pravni posel, predpostavka za njeno veljavno sklenitev, kot tudi za vse njene nadaljnje spremembe, pa je, da se stranki sporazumeta o vsebini medsebojnih pravic in obveznosti, ki bodo s sklenitvijo pogodbe nastale.
Pri razlagi vsebine 10.b člena PUP v zvezi z 8. členom PUP gre v načelu za pooblastila, določena v korist tožene stranke in ne toliko v korist potencialnih investitorjev. S tema določiloma potencialni investitorji niso pridobili pravice, da se jim odobri izjemna dopolnilna gradnja, pač pa si je tožena stranka pridržala skoraj diskrecijsko pravico, da takšno gradnjo dovoli (in si s pretogimi določili PUP ne zaveže rok).
ZIZ člen 61a, 61a/3. ZPP člen 108, 108/5. ZST-1 člen 12, 12/2, 34.
oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjske stanju - pravočasnost plačila sodne takse
V pritožbi zatrjevano prepozno plačilo navedene sodne takse, pri čemer pritožnik niti ne pojasni, kdaj naj bi bilo omenjeno plačilo z njegove strani izvršeno, ne predstavlja pritožbenega razloga, na podlagi katerega bi lahko bila pritožba utemeljena.
ZPP člen 180, 180/1, 215, 243. OZ člen 251, 251/5.
gradbena pogodba – končni obračun del – dokazovanje z izvedencem – dokazno breme – neustreznost pobotnega ugovora – pogodbena kazen
Ugotovitev iz izvedenskega mnenja ni mogoče upoštevati, saj temeljijo na nekem novem končnem obračunu, ki sploh ni predmet tega postopka in za izdelavo katerega izvedenec ni imel pooblastil s strani sodišča in, ki je poleg tega prav tako popolnoma nepreverljiv glede na v spisu zbrane dokaze. Izvedenec je pri izdelavi izvedenskega mnenja vezan na trditve pravdnih strank in na dokumentacijo, ki sta jo stranki predložili v spis.
Breme izvajalčeve zamude z deli ne nosi naročnik zato, ker ne vodi evidence o terminih. Pridržek pravice do pogodbene kazni mora biti izrecen in nedvoumen, napoved uveljavljanja povračila neke nedefinirane škode pa to ni.
razlaga pogodbe – razlaga pogodbenega določila – pogodba o delu – plačilo podizvajalcu – rok plačila – plačilo pod odložnim pogojem – neizpolnitev pogoja – prenos rizika neplačila na podizvajalca
Vsebine dogovora „bom plačal, ko dobim plačano“ ni mogoče razumeti v smislu „bom plačal, če dobim plačano.“, t.j. kot dogovor, v katerem je izvajalec prenesel vse rizike neplačila iz svojega pogodbenega razmerja z investitorjem na podizvajalce. Izjema bi bila mogoča le v primerih, če bi podizvajalci izrecno privolili v takšen prenos rizika, oz. če bi se nedvoumno dogovorili za skupni prevzem rizika v razmerju do investitorja.
plačilo sodne takse - zahteva za povrnitev stroškov v zvezi s pritožbo
Pri odločitvi v zvezi z dolžnikovo zahtevo za povrnitev stroškov v zvezi s pritožbo, je pritožbeno sodišče upoštevalo drugi odstavek 163. člena ZPP , v skladu s katerim bi moral dolžnik opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, torej navesti opravljena dejanja in zneske, ki jih zahteva zanje, zato je bilo potrebno njegovo zahtevo zavrniti kot neutemeljeno že iz tega razloga.
pravdni stroški – potrebni pravdni stroški – kasneje podan pobotni ugovor
Določbe 154. do 162. člena ZPP uzakonjajo pravila, po katerih sodišče odloča o tem, kdo v končni posledici nosi stroške postopka. Kot temeljno merilo je predviden kriterij uspeha strank v pravdi glede na izid odločitve o glavnem zahtevku, merila za določitev obsega stroškov, ki se povrnejo, pa so določena objektivno. Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki jih je s svojim ravnanjem povzročil, upoštevajoč da sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo.
sodna taksa za ugovor – ugovor se šteje za umaknjen
Dolžnica sodne takse za ugovor ni plačala, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom na podlagi tretjega odstavka 61.a člena ZIZ pravilno in zakonito odločilo, da se navedeni ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjenega.
KZ-1 člen 197, 197/1. ZDR člen 6, 6/4. Evropska socialna listina člen 26.
kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu - mobbing - zakonski znaki
Kazenski zakon kot šikaniranja na delovnem mestu šteje le ponavljajoče se psihično maltretiranje z različnimi aktivnostmi na sistematičen način, s ciljem in posledico degradacije delovnih pogojev, ki lahko privedejo do kršitve človekovih pravic.
najemno razmerje – nastanitev delavcev – najem sob – sprememba tožbe
Ker je tožeča stranka sama kršila dogovor s tem, ko je opustila ravnanje, ki jo je bremenilo v skladu z dogovorom, je izgubila pravico, da od tožene stranke vtožuje plačilo po (višjem) ceniku za turistično nastanitev.
ZOR člen 99, 99/2, 100, 101. OZ člen 82, 82/2, 83, 84.
modro varčevanje - nejasno pogodbeno določilo – razlaga pogodbe – spor majhne vrednosti
V postopku ugotovljena volja pravdnih strank glede višine obrestne mere ob sklenitvi pogodbe ne potrjuje trditev tožnice, da so bile dogovorjene tiste obrestne mere, ki jih je tožena stranka navedla v brošuri.