vknjižba lastninske pravice – pravica uporabe – družbena lastnina - lastninjenje
Po izrecni določbi 1. odst. 3. člena ZLNDL postanejo z uveljavitvijo tega zakona nepremičnine lastnina pravnih oseb, ki imajo na njej pravico uporabe oziroma njihovih pravnih naslednikov.
KZ člen 221, 221/1, 221/2. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-1, 383, 383/1, 383/1-2, 385.
prikrivanje – drugačna pridobitev stvari - hramba – premik stvari
Za drugačno pridobitev v smislu prvega odstavka 221. člena Kazenskega zakonika (KZ) se enako kot pri prodaji ali zastavi terja premik stvari, ki pri hrambi ni izkazan.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – diskriminacija – posebno varstvo pred odpovedjo
Tožnik s tem, ko mu je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni bil diskriminiran, saj je bil edini delavec, ki mu je tožena stranka, glede na zmanjšan obseg naročil, lahko pogodbo odpovedala iz poslovnega razloga. Preostala dva delavca na istem delovnem mestu sta imela status invalida in sta uživala posebno varstvo pred odpovedjo.
postopek zaradi insolventnosti - stranke postopka - pravica stranke do vložitve pritožbe - procesna legitimacija drugih oseb do vložitve pritožbe - sklep o soglasju upravitelju za sklenitev pogodbe
Drugim osebam, ki niso stranke postopka (takšna druga oseba je tudi pritožnica), daje zakon procesno legitimacijo za vložitev pritožbe samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (2. odst. 126. čl. ZFPPIPP).
ZDR člen 87, 87/2, 87/3, 110, 118, 118/1. ZPP člen 137, 142, 142/1. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročanje – vročanje po pooblaščencu – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – spor o prenehanju delovnega razmerja – stroški postopka
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker tožena stranka ni dokazala, da je imela tožnica v času vročanja pooblaščenca, niti ni dokazala, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici preko pooblaščenke dejansko vročena.
Odškodninski zahtevek, postavljen skladno s 1. odstavkom 118. člena ZDR, je sestavni del zahtevka v sporu o prenehanju delovnega razmerja, v katerem tožena stranka kot delodajalec sama krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – odškodnina – neto znesek – davki in prispevki
S sporazumom o prenehanju delovnega razmerja dogovorjena odškodnina zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi zapade pod dohodninsko obdavčitev, poleg tega je treba od takšne odškodnine obračunati in plačati še prispevke za socialno varnost. Davki in prispevki se v konkretnem primeru glede na vsebino sporazuma, iz katerega izhaja jasna volja strank, da tožnik prejme dogovorjeni znesek v celoti, obračunajo tako, da se dogovorjeni znesek šteje za neto znesek, ki ga tožnik prejme, poleg tega pa je dolžna tožena stranka plačati še davke in prispevke.
izostanek z naroka – opravičljiv razlog – pravna domneva umika tožbe – sodba na podlagi stanja spisa
Kadar pride na kakšen kasnejši narok le toženec in ne predlaga izdaje sodbe na podlagi stanja spisa, sodišče takšne sodbe ne more izdati (ZPP čl. 282/4,5). V skladu s 4. odst. 282. člena ZPP se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila.
subsidiarna uporaba pravil ZPP – zapuščinski postopek - prekluzija – navajanje novih dejstev
V zapuščinskem postopku se subsidiarno uporabljajo določbe pravdnega postopka. Pri tem je treba upoštevati osnovna načela zapuščinskega postopka. Nesmiselna in v nasprotju z osnovnim namenom zapuščinskega postopka pa bi bila prekluzija navedb in dokaznih predlogov na prvem naroku.
ZDR člen 204. ZJU člen 24, 25. ZRPJZ člen 3. ZSPJS člen 2, 2/1, 2/1-13, 2/1-15.
javni uslužbenec – plača – dokončna in pravnomočna odločba
Zaradi vezanosti na dokončne in pravnomočne odločbe o koeficientu osnovne plače tožbeni zahtevek za plačilo plače na podlagi višjega koeficienta ni utemeljen. Sodišče dokončne in pravnomočne odločbe, zoper katero stranka ne uveljavlja varstva pravic, namreč ne more presojati po vsebini.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - sodna taksa
Tožena stranka nima pravice do oprostitve plačila sodnih taks za vse vloge, ampak le za vloge, pri katerih je plačilo sodne takse procesna predpostavka. Ker odgovor na tožbo med te vloge ne sodi, predlog za oprostitev plačila sodnih taks v zvezi z odgovorom na tožbo ni utemeljen.
Dedič je v zapuščinskem postopku zatrjeval, da je sodedinji izplačal doto – smiselno torej, da je bila dedno odpravljena, zato je tako navedbo moč šteti kot zahtevo za vračunanje darila zakonitemu dediču v dedni delež.
skupno premoženje zakoncev – solidarna obveznost zakoncev
Pravno nerelevantne so ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da toženec ni sodeloval pri opravljanju dejavnosti svoje takratne žene kot samostojne podjetnice posameznice. Skupno premoženje zakoncev nastane na podlagi zakona, za njegov nastanek ni potrebna volja oz. soglasje zakoncev, odločilno je le, da nastane to premoženje oz. obveznost v času trajanja zakonske zveze in z dohodkom zakoncev iz dela, zakonca pa lahko skupno premoženje pridobivata neodvisno drug od drugega.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – lojalnost delavca do delodajalca
Tožnik, ki je bil zadolžen za izvedbo cateringa, je vinjen z neprimernimi besedami verbalno napadel gosta in mu grozil s fizičnim obračunom, s takim ravnanjem je huje kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja ne glede na dejstvo, ali je bil takrat v službi. Tožena stranka namreč opravlja gostinsko dejavnost, ki obsega pripravo in strežbo jedi in pijač, za uspešno opravljanje te dejavnosti pa je bistveno, da se gost počuti prijetno in varno. V okviru minimalne lojalnosti, ki se zahteva od tožnika, sodi tudi to, da – čeprav v prostem času – ne žali in grozi osebam, ki jim tožena stranka nudi svoje storitve.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 116, 116/1, 116/4. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije za ugotavljanje podlage za odpoved
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici, ki ima status invalida, je nezakonita, ker jo je tožena stranka podala preden je pridobila mnenje komisije za ugotavljanje podlage za odpoved.
ZSDU člen 72, 73, 83, 83/1, 83/3. ZGD-1 člen 255, 255/3.
kolektivni delovni spor – delavski direktor – član uprave – član nadzornega sveta – nezdružljivost funkcije
Določba 3. odst. 255. člena ZGD-1 o nezdružljivosti funkcije člana nadzornega sveta in člana uprave delniške družbe ne pomeni, da član nadzornega sveta ne more kandidirati za funkcijo direktorja (člana uprave) iste družbe. Bistveno je le, da tak kandidat istočasno ne opravlja obeh funkcij in da ne odloča o svojem imenovanju. Za direktorja je lahko imenovan, funkcije pa ne more nastopiti, dokler mu ne preneha funkcija člana nadzornega sveta.
Tožbeni zahtevek za plačilo višje plače ni utemeljen, ker je tožnica v spornem obdobju že prejemala višjo plačo, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi. Dodatkov za rednost in preostalo delovno dobo iz pravilnika tožene stranke o delovnih razmerjih, ki ne velja več, niti ZDR niti panožna kolektivna pogodba ne poznata, dodatka nista bila dogovorjena s tožničinimi pogodbami o zaposlitvi, tako da ju tožena stranka ni bila dolžna izplačevati.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – pobuda za izdajo začasne odredbe po uradni dolžnosti – predlog za izdajo začasne odredbe
Ker nasprotni udeleženec ni podal predloga za izdajo začasne odredbe, temveč le pobudo za izdajo začasne odredbe o stikih z mladoletno hčerko po uradni dolžnosti, je za odločitev o tej pobudi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani v okviru postopka v nepravdni zadevi.
odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov – program razreševanja presežnih delavcev – kriteriji za izbiro – diskriminacija
Pri ocenjevanju tožnica ni bila diskriminirana zaradi porodniškega dopusta. Ocena iz naslova znanja in usposobljenosti je pravilna, ker je bila tožnica manj usposobljena za delo in ker je imela manj znanj od sodelavk in sicer zaradi značaja samega dela v primerjavi z deli, ki sta jih opravljali sodelavki, ter zaradi daljše odsotnosti z dela v obdobju, ko se je vsebina nalog razširjala. To ne pomeni, da je bila zaradi porodniškega dopusta ocenjena slabše od sodelavke, sodelavka je bila višje ocenjena, ker je opravljala vsebinsko bolj zahtevna oz. kakovostna dela.