Tožeča stranka bi morala natančneje pojasniti, kakšna je bila vsebina dogovora s toženo stranko (ki ga sicer omenja šele v pritožbi) v zvezi z nakazilom navedenega zneska oziroma navesti dejstva in okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bil znesek 5,5 milijona SIT res nakazan S. L. v korist tožene stranke, in ki bi dajale podlago za zaključek, da je, v kolikor je bil nakazan v njeno korist, ta tudi zavezana za njegovo vračilo tožeči stranki, glede na to, da je kot leasingojemalka po leasing pogodbi z S. L. nastopala tožeča stranka in ne tožena stranka.
S sklicevanjem na tožbo v drugi zadevi, ki jo je v spis vložila tožena stranka, tožeča stranka ne more nadomestiti manjkajoče trditvene podlage.
Dobropis je listina, ki ima značaj fakture in ki izkazuje terjatev do dolžnika. Vendar pa je v primeru, ko je ta terjatev sporna, trditveno in dokazno breme o njenem obstoju na strani tistega, ki terjatev iz dobropisov uveljavlja.
ZPP člen 318, 318/3, 318/4. ZTLR člen 33. SPZ člen 40.
ugotovitev obstoja lastninske pravice - zamudna sodba – priposestvovanje nepremičnine v družbeni lasti – izstavitev zemljiškoknjižne listine – sklepčnost tožbenega zahtevka
Tožnik bi na podlagi sklenjene kupne pogodbe tako lahko zahteval od prodajalca izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Tega pa ne more zahtevati od tožene stranke, ki ni bila stranka kupne pogodbe z dne 20. 6. 1973. Ker v pogodbenem pravu velja načelo relativnosti, to je, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti samo med pogodbenimi strankami, tožena stranka ni pasivno legitimirana za izstavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi pogodbe z dne 20. 6. 1973. Tožba, tako kot je oblikovana, ni sklepčna, saj toženka ni nosilec pravic in obveznosti v materialnopravnem razmerju. Tožbeni zahtevek nima podlage v materialnem pravu in nesklepčnost v okviru istega zahtevka ni odpravljiva, spričo česar tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
poslovna stavba – stroški obratovanja – skupna lastnina – razmerja med skupnimi lastniki – domneva o enakih deležih
Tožeča stranka sama priznava, da niti etažna lastnina, niti solastniški deleži lastnikov poslovne stavbe še niso določeni. Čim pa je tako, je lastnino na poslovni stavbi opredeliti po 1. odst. 72. člena SPZ kot skupno lastnino. Po 2. odst. 72. člena SPZ pa skupni lastniki solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo. Ker v obravnavanem primeru ne gre za vprašanje razmerja skupnih lastnikov do tretjih, pač pa za vprašanje njihovega medsebojnega razmerja, je pravilno stališče, da se v primeru, če solastniški deleži niso določeni, domneva, da so enaki.
povrnitev vlaganj v nepremičnino – zastaranja – začetek teka zastaranja
Ni sporno, da sta tožnika ob koncu glavne obravnave še vedno zasedala obravnavane prostore toženkine hiše, zato jima zatrjevana terjatev iz naslova vlaganj tedaj še ni mogla nastati, saj je njen nastanek pogojen z vrnitvijo prostorov v posest toženki.
Kolektivna pogodba za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije člen 59, 59/2.
plača – urna postavka
Tožena stranka tožniku ni pravilno obračunavala plače, ker je vsak mesec izplačevala enak znesek v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi, ne glede na število delovnih ur. Pravilen obračun plač je narejen na podlagi urne postavke, ki se izračuna iz zneska osnovne plače ob upoštevanju povprečnega števila ur na mesec (174 ur). V primeru, v katerem je tožnik v posameznem mesecu opravil več ur kot 174 ur, je upravičen do plačila razlike do pravilno obračunanega zneska plače.
Ker po krivdi toženih strank ni prišlo do sklenitve kupoprodajne pogodbe oziroma do uresničitve pogoja, pod katerim je bil sklenjen sporazum o brezplačni uporabi spornih nepremičnin, je prišlo do neupravičene pridobitve na strani toženih strank oziroma prikrajšanja na strani tožnikov.
Pri vračanju neupravičeno pridobljenega, je potrebno po določbi 193. člena OZ vrniti plodove in plačati zamudne obresti in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
Tožnica je bila v času, ko je toženo stranko obvestila o nosečnosti, še vedno v delovnem razmerju, ki ni moglo prenehati, ker je bila ob izteku odpovednega roka po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v bolniškem staležu. Iz tega razloga – zaradi posebnega varstva v času nosečnosti – ji delovno razmerje tudi po tem, ko je zaključila bolniški stalež, ni moglo prenehati.
V času, ko je tožnica še v delovnem razmerju pri toženi stranki, terjatev iz naslova odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga še ni zapadla. Iz tega razloga se tožba s tožbenim zahtevkom za plačilo višje odpravnine kot preuranjena zavrže.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – obrazložitev odpovedi – odpravnina – odškodnina za čas odpovednega roka – zamuda
Izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu ni treba posebej obrazložiti, saj ZDR tega ne zahteva. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec in ki vsebuje podatke o delavcu, podatke o delodajalcu, datum podaje te odpovedi, sklicevanje na kršitev pogodbenih obveznosti in na določbo 112. člena ZDR ter podpis, zadošča pogojem za njeno veljavnost in zakonitost.
ZDR ne določa izrecno, kdaj terjatvi delavca ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zapadeta v plačilo. Upoštevaje, da gre za zakonsko opredeljeni terjatvi, ki jih ima delavec do delodajalca in ki sta vezani na datum prenehanja delovnega razmerja, se šteje, da mora delodajalec odpravnino in odškodnino za čas odpovednega roka plačati ob prenehanju delovnega razmerja, zamuda pa nastopi prvi naslednji dan po prenehanju delovnega razmerja.
ZZZPB člen 20, 20/1, 21, 21/1, 60, 60/1. ZPIZ-1 člen 94, 104, 104/1, 160, 160/1, 160/1-1, 162, 207, 207/2. ZPSV člen 6, 6/1, 14.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – nadomestilo za invalidnost
Nadomestilo za invalidnost, od katerega se ne plačujejo prispevki, se ne upošteva pri izračunu osnove oziroma pri odmeri denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
Z odpovedjo pooblastila je odvetnici prenehala pravica opravljati pravdna dejanja za toženo stranko. Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati preklica napovedi pritožbe, ki jo je podala odvetnica z vlogo z dne 26. 07. 2010, saj v tem času ni imela več pooblastila opraviti takšno dejanje.
Tako kot pri odločanju o tožbenem zahtevku, je sodišče tudi pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe vezano na trditveno podlago in na sam predlog.
nova dejstva - invalidska pokojnina - dokončna odločba
V socialnem sporu se presoja pravilnost in zakonitost dokončnega upravnega akta, kar pomeni, da je za presojo odločilno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času do izdaje omenjene dokončne odločbe. Novote, ki so nastale po izdaji dokončne odločbe, so lahko le predmet novega postopka pri tožencu in v tem primeru sodišču prve stopnje nima nobene pravne podlage, da bi priznavalo dodatne pravice.
premoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – nastanek škode – zapadlost
Tožnica zahteva odškodnino za premoženjsko škodo. Trdi, da je bil po zaključku 12-letnega postopka pred delovnim in socialnim sodiščem nad delodajalcem začet stečajni postopek. Škoda, katere povrnitev zahteva od države, je v tem, da od delodajalca ne bo dobila denarja, ki ji ga je dolžan; nastala pa je zato, ker je sodišče postopek vodilo tako dolgo, da je delodajalec postal neplačevit.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da stečajni postopek zoper tožničinega delodajalca še teče, je utemeljeno zaključilo, da tožnici škoda, ki naj bi jo povzročila toženka, še ni nastala oz. da zahtevek še ni zapadel.
pravdni stroški - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe
Sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe namreč ni povzročil konca postopka izven glavne obravnave, kar bi terjalo od tožene stranke, da zahteva povrnitev stroškov v 15-ih dneh. Dovolj je, da je tožena stranka zahtevala povrnitev stroškov v odgovoru na tožbo, te stroške pa opredeljeno navedla v stroškovniku, ki ga je vložila na zadnjem naroku za glavno obravnavo pred izdajo izpodbijane sodne odločbe.
Iz zemljiškoknjižnega izpiska ni razvidno, da bi zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep o izvršbi oziroma vpisalo plombo na podlagi prejetega sklepa. Zato učinki zaznambe izvršbe po 3. odstavku 87. člena ZZK-1, na podlagi katere bi tožeča stranka pridobila zastavno pravico in s tem ločitveno pravico v stečajnem postopku, ki se vodi nad toženo stranko, niso oziroma ne morejo nastopiti.
Predmet zaznambe spora ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, ampak samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.