Z odpovedjo pooblastila je odvetnici prenehala pravica opravljati pravdna dejanja za toženo stranko. Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati preklica napovedi pritožbe, ki jo je podala odvetnica z vlogo z dne 26. 07. 2010, saj v tem času ni imela več pooblastila opraviti takšno dejanje.
Zgolj zato, ker izvedenec grafološke stroke primerjalnih podpisov ni neposredno odvzel od tožene stranke, temveč jih je poiskal v obširni dokumentaciji pravdnega spisa, izvedeniško mnenje ni neskladno in notranje protislovno. Opustitev dokaza z zaslišanjem izvedenca v takšnem primeru sicer lahko predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z dokazovanjem z izvedenci, vendar pa bi stranka kršitev morala grajati takoj, ko bi zanjo izvedela, najkasneje pa na zadnjem naroku za glavno obravnavo, ko je sodišče zavrnilo vse dodatno predlagane dokazne predloge. Zato se tožena stranka v pritožbi ne more več sklicevati, da ji sodišče ni omogočilo obravnave izvedeniškega mnenja.
pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj
Plačilo za delo preko polnega delovnega časa, izplačano do uveljavitve ZPIZ/92 (do 31. 3. 1992), se upošteva pri izračunu pokojninske osnove pod pogojem, da je bilo nadurno delo opravljeno kot poseben delovni pogoj po predpisih o delovnih razmerjih.
samostojni podjetnik kot dolžnik - poroštvo – stečaj glavnega dolžnika – prenehanje obveznosti
Če je poroštveno izjavo podpisal toženec, ki je bil kot samostojni podjetnik istočasno tudi dolžnik, še ne pomeni, da poroštvo ni nastalo. Terjatev, za katero je toženec jamčil kot porok, je iztožljiva tudi po koncu stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom, s katerim sicer obveznosti, ki so nastale do začetka postopka in izvirajo iz njegovega poslovanja, v celoti ugasnejo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0064352
ZPP člen 112, 112/8, 277, 277/1, 318, 343, 343/2, 343/4. Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 1, 1/1, 1/1-a, 7, 7/2, 78. Konvencijo o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga člen 8, 10, 10/1, 24. ZMZPP člen 20.
dopustnost pritožbe - zamudna sodba - vložitev odgovora na tožbo - vložitev odgovora na tožbo pri nepristojnem organu - vložitev odgovora na tožbo v tujini - pravočasnost odgovora na tožbo - valuta pogodbe - pristna valutna terjatev - zahtevek v domači valuti - zahtevek v tuji valuti - zastaranje terjatve iz pogodbe o mednarodni prodaji blaga - zastaralni rok za terjatve iz pogodbe o mednarodni prodaji blaga
Če je tožena stranka odgovor na tožbo vložila pri sodišču v Minsku, ga ni vložila pri pristojnem sodišču. Z vložitvijo vloge pri nepristojnem sodišču pa si stranka ne zavaruje roka. Zato je pravilna ugotovitev, da tožena stranka v predpisanem roku ni odgovorila na tožbo.
Iz tožbenih trditev sicer res izhaja, da se vtoževani računi glasijo na ameriške dolarje, kar pomeni, da gre za pristno valutno terjatev, katere izpolnitev bi tožeča stranka lahko zahtevala tudi v tuji valuti. Vendar pa to ne odvzema tožeči stranki pravice pred slovenskim sodiščem zahtevati plačilo v tolarjih, ki je bila v času vložitve tožbe uradna valuta Republike Slovenije. Drugačno stališče bi namreč pomenilo zanikanje statusa tolarja kot tedaj zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji.
Tožena stranka navaja, da je v vsakem primeru tožbeni zahtevek zastaral, saj je pretekel 4-letni zastaralni rok iz Konvencije, ki je začel teči z dnem, ko je bilo mogoče sodno zahtevati izpolnitev obveznosti. Tožena stranka ni pravočasno podala trditev o tem, kdaj je začel teči zastaralni rok za posamezno terjatev in kdaj se je ta rok iztekel oziroma kdaj je bila vložena tožba, zato tudi v pritožbi ne more uveljavljati ugovora zastaranja. Pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da na tek zastaralnega roka tudi v skladu s Konvencijo sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, saj iz določbe njenega 24. člena izhaja, da se zastaralni rok upošteva le, če se stranka postopka nanj sklicuje. Uveljavljanje ugovora zastaranja pa je, vezano na trditve o teku zastaralnega roka, ki pa jih tožena stranka ni (pravočasno) podala.
ZIZ člen 21, 21/2, 212, 212/1, 212/2. OZ člen 269, 269/1.
sodni penali – rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti
Če rok za prostovoljno izpolnitev nedenarne obveznosti v izvršilnem naslovu ni določen, institut sodnih penalov ne pride v poštev. Sodišče roka ne more določiti s sklepom izdanim na podlagi 1. odstavka 212. člena ZIZ (ki nima narave sklepa o izvršbi). Po 2. odstavku 21. člena ZIZ rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (če v izvršilnem naslovu ni določen), namreč določi sodišče v sklepu o izvršbi.
stroški upravljanja – stanovanjski stroški – trditveno breme stranke – verzija – verodostojna listina – zastaranje
Dolžnost stranke je, da v celoti obrazloži in dokaže vtoževano terjatev, ni pa naloga sodišča, da bi samo pregledovalo vse predložene listine in ugotavljalo, katera posamezna postavka iz posameznega računa je utemeljena, če tega v trditveni podlagi ni navedla sama stranka.
določitev preživnine – izvrševanje stikov – kritje stroškov v zvezi z izvrševanjem stikov
Dokler je v teku pravdni postopek zaradi določitve preživnine, ločeno odločanje o zahtevi za kritje stroškov v zvezi z izvajanjem stikov, ki so del preživninske obveznosti, ni mogoče (3. odst. 189. člena ZPP). V kolikor pa takšna situacija pomeni možnost blokade oziroma zavračanja izvedbe stikov, kar pravdni stranki nakazujeta v dosedanjih vlogah, in kar seveda ni v korist otroka, pa bi bilo mogoče nesporazum med staršema (v kolikor ga ne bosta uspela sama rešiti) urediti z izdajo začasne odredbe o kritju teh stroškov (lahko tudi po uradni dolžnosti) v pravdnem postopku zaradi določitve preživnine.
ZZK-1 člen 29, 29/2, 40, 40/1. ZGO-1 člen 146, 146/3, 159.
vpis v zemljiško knjigo – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - vpis po uradni dolžnosti – zaznamba prepovedi gradnje
V zemljiškoknjižnem postopku velja strogo načelo formalnosti postopka. O pogojih za vpis sodišče odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Neodločilnega pomena so zato pritožbene navedbe, ki izpodbijajo pravilnost upravne odločbe, ki je bila podlaga za izvršeni vpis.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Ker je bila tožnica z dnem 25. 11. 2003 odjavljena iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v obdobju od 24. 10. 2005 do 24. 1. 2008 pa je bila po podatkih sodnega registra družbenica in poslovodja v družbi z omejeno odgovornostjo, je z dnem 24. 10. 2005 na podlagi zakona ne glede na doseganje zneska minimalne plače ponovno vstopila v obvezno zavarovanje kot družbenica zasebne družbe v Sloveniji, ki je poslovodna oseba in ni zavarovana na drugi podlagi, kljub temu da je z dnem 26. 11. 2003 pridobila pravico do starostne pokojnine (in je od tedaj dalje tudi prejemala pokojnino). Iz tega razloga tožnica neutemeljeno zahteva odpravo odločb ter ugotovitev, da v tem obdobju nima lastnosti zavarovanke iz naslova družbeništva in poslovodenja v d.o.o..
OZ člen 174, 174/1, 174/2, 352, 352/1, 352/2, 369, 369/3.
premoženjska škoda – izgubljen zaslužek – delna nezmožnost za delo – invalidnost - začetek teka zastaranja odškodninske terjatve zaradi izgube na zaslužku
Sama nezmožnost za delo (invalidnost) z vidika 174. člena OZ še ni škoda, ampak je to izguba zaslužka, ki je nastala zaradi delovne nezmožnosti. Ugotovitev invalidnosti je bila pomembna v zvezi s priznanjem pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne pa za uveljavljanje materialne škode v pravdi.
Zastaranje terjatve za izgubo na zaslužku, ki je posledica delovne nezmožnosti, začne teči od dneva, ko se je pojavila ta oblika škode, ne pa šele od tedaj, ko je bilo ugotovljeno zmanjšanje delovne zmožnosti (invalidnost).
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSM0021746
ZSKZ člen 2, 14.
družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS – ZSKZ je stopil v veljavo 10.03.1993. V svojem 14. členu določa, da kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, ki niso postali last Republike Slovenije oziroma občin po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, po Zakonu o zadrugah ter kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona last Republike Slovenije oziroma občin in se po stanju ob uveljavitvi tega zakona prenesejo na sklad oziroma na občino. Glede na takšen zapis v 14. členu tega zakona je tudi pravno nepomembno, ali so lovske organizacije pridobile pravico uporabe na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih odplačno ali neodplačno.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 259, 259/2, 261, 261/6, 261/7. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje člen 18, 18/2, 34.
invalidnost – mnenje invalidske komisije
Glede na tožnikove zdravstvene težave in poklicne zahteve bi v invalidski komisiji vsekakor moral sodelovati oftalmolog in strokovno oceniti več mnenj specialista medicine dela, prometa in športa, da tožnik zaradi prizadetosti vida ni zmožen opravljati dela poklicnega voznika. Ker oftalmolog ni sodeloval, sta mnenji invalidskih komisij nepopolni in v neskladju z ostalo medicinsko dokumentacijo.
Razpravno načelo pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva odgovorne stranke in da sodišče ni dolžno upoštevati ničesar, česar vsaj ena od strank ni zatrjevala. Bistvo razpravnega načela je v tem, da nasprotna stranka vselej ve, v okviru kakšnega trditvenega in dokaznega okvira se lahko brani. V kolikor sodišče odloči mimo ponujenega trditvenega gradiva, drugi stranki odvzame možnost učinkovite obrambe.
ZDSS-1 člen 407. ZDSS člen 312. ZDR/77 člen 79, 79/2. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 45, 45/2. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27. Zakon o zdravstvenem varstvu (1980) člen 116, 116/2, 116/4, 117, 118, 118/2.
pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – poseben delovni pogoj
Plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, le če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot poseben delovni pogoj.
ZPP člen 318, 318/3, 318/4. ZTLR člen 33. SPZ člen 40.
ugotovitev obstoja lastninske pravice - zamudna sodba – priposestvovanje nepremičnine v družbeni lasti – izstavitev zemljiškoknjižne listine – sklepčnost tožbenega zahtevka
Tožnik bi na podlagi sklenjene kupne pogodbe tako lahko zahteval od prodajalca izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Tega pa ne more zahtevati od tožene stranke, ki ni bila stranka kupne pogodbe z dne 20. 6. 1973. Ker v pogodbenem pravu velja načelo relativnosti, to je, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti samo med pogodbenimi strankami, tožena stranka ni pasivno legitimirana za izstavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi pogodbe z dne 20. 6. 1973. Tožba, tako kot je oblikovana, ni sklepčna, saj toženka ni nosilec pravic in obveznosti v materialnopravnem razmerju. Tožbeni zahtevek nima podlage v materialnem pravu in nesklepčnost v okviru istega zahtevka ni odpravljiva, spričo česar tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi.