OZ člen 171, 171/1, 179, 179/1, 179/2, 182, 185. ZOdvT člen 41. ZPP člen 7, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 362, 362/2.
pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti - bodoča škoda - skaženost - valorizacija delnih plačil - načelo dispozitivnosti - prekljuzije pri navajanju novih dejstev in dokazov
Dejanska podlaga odmere pravične denarne odškodnine je lahko le natančno ugotovljen obseg nepremoženjske škode. Pri tem je tudi potrebno upoštevati temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, in sicer: načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Načelo individualizacije zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na velikost škode, stopnjo in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu (torej njegovo konkretno prizadetost in kako se ta odraža glede na starost, spol, poklic in tako naprej). V skladu z načelom objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine pa mora sodišče pri njeni odmeri gledati na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom (prvi in drugi odstavek 179. člena OZ). Poleg tega se na zahtevo oškodovanca pri odmeri odškodnine upošteva tudi bodoča nepremoženjska škoda, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bo trajala tudi v bodočnosti (182. člen OZ).
stroški upravljanja – stanovanjski stroški – trditveno breme stranke – verzija – verodostojna listina – zastaranje
Dolžnost stranke je, da v celoti obrazloži in dokaže vtoževano terjatev, ni pa naloga sodišča, da bi samo pregledovalo vse predložene listine in ugotavljalo, katera posamezna postavka iz posameznega računa je utemeljena, če tega v trditveni podlagi ni navedla sama stranka.
določitev preživnine – izvrševanje stikov – kritje stroškov v zvezi z izvrševanjem stikov
Dokler je v teku pravdni postopek zaradi določitve preživnine, ločeno odločanje o zahtevi za kritje stroškov v zvezi z izvajanjem stikov, ki so del preživninske obveznosti, ni mogoče (3. odst. 189. člena ZPP). V kolikor pa takšna situacija pomeni možnost blokade oziroma zavračanja izvedbe stikov, kar pravdni stranki nakazujeta v dosedanjih vlogah, in kar seveda ni v korist otroka, pa bi bilo mogoče nesporazum med staršema (v kolikor ga ne bosta uspela sama rešiti) urediti z izdajo začasne odredbe o kritju teh stroškov (lahko tudi po uradni dolžnosti) v pravdnem postopku zaradi določitve preživnine.
ZZZDR člen 106, 106/4, 119, 154. ZNP člen 19. ZPP člen 408. ZIRD člen 29.
stiki s starši otroka, ki živi v rejniški družini – udeleženci postopka – rejnik kot udeleženec postopka – korist otroka
Ko se odloča o stikih otroka, ki je v rejniški družini, s staršema, je treba o stikih odločiti celostno (tako o stikih otroka z očetom kot z materjo). Udeleženci takšnega postopka morajo biti: CSD, oba starša in vsi rejniki.
Čeprav je delavcu tožeče stranke delovno razmerje prenehalo dne 22. 12. 2008, izbrani osebni zdravnik pa mu je dne 29. 1. 2009 izdal potrdilo o upravičeni odsotnosti z dela zaradi bolezni od 3. 1. 2009 do 31. 1. 2009, torej že po prenehanju delovnega razmerja, ima tožeča stranka oziroma delodajalec zaradi delovnega spora v zvezi z nezakonitostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravni interes za vložitev zahteve za presojo ocene izbranega osebnega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo.
povrnitev vlaganj v nepremičnino – zastaranja – začetek teka zastaranja
Ni sporno, da sta tožnika ob koncu glavne obravnave še vedno zasedala obravnavane prostore toženkine hiše, zato jima zatrjevana terjatev iz naslova vlaganj tedaj še ni mogla nastati, saj je njen nastanek pogojen z vrnitvijo prostorov v posest toženki.
Kolektivna pogodba za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije člen 59, 59/2.
plača – urna postavka
Tožena stranka tožniku ni pravilno obračunavala plače, ker je vsak mesec izplačevala enak znesek v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi, ne glede na število delovnih ur. Pravilen obračun plač je narejen na podlagi urne postavke, ki se izračuna iz zneska osnovne plače ob upoštevanju povprečnega števila ur na mesec (174 ur). V primeru, v katerem je tožnik v posameznem mesecu opravil več ur kot 174 ur, je upravičen do plačila razlike do pravilno obračunanega zneska plače.
V ''regresni tožbi'', zadošča, da zavarovalnica trdi in ponudi dokaze, da je izplačala odškodnino in koliko. Na toženi stranki, ki zatrjuje neutemeljeno izplačilo, pa je dokazno breme za ugovor previsoko izplačane odškodnine. Breme substanciranega prerekanja toženec nosi tudi v primeru, če nekaterih informacij nima, vendar si jih lahko pridobi, npr. s poizvedbami pri tožnici.
pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj
Plačilo za delo preko polnega delovnega časa, izplačano do uveljavitve ZPIZ/92 (do 31. 3. 1992), se upošteva pri izračunu pokojninske osnove pod pogojem, da je bilo nadurno delo opravljeno kot poseben delovni pogoj po predpisih o delovnih razmerjih.
samostojni podjetnik kot dolžnik - poroštvo – stečaj glavnega dolžnika – prenehanje obveznosti
Če je poroštveno izjavo podpisal toženec, ki je bil kot samostojni podjetnik istočasno tudi dolžnik, še ne pomeni, da poroštvo ni nastalo. Terjatev, za katero je toženec jamčil kot porok, je iztožljiva tudi po koncu stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom, s katerim sicer obveznosti, ki so nastale do začetka postopka in izvirajo iz njegovega poslovanja, v celoti ugasnejo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067531
ZOR člen 45, 45/1, 45/6, 133. ZDen člen 88. ZD člen 104, 145.
predpogodba – razveza predpogodbe – odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - oderuštvo – ničnost predpogodbe – spremenjene okoliščine po sklenitvi predpogodbe - denacionalizacijski postopek – pričakovana dediščina - oblikovalna tožba – razveza predpogodbe
Pomen pravila, da predpogodba ne veže, če so se okoliščine od njene sklenitve toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, če bi bile okoliščine takrat takšne, je enak institutu razveze ali spremembe pogodbe zaradi spremenjenjih okoliščin, vendar pa v primeru, da so pogoji 6. odstavka 45. člena ZOR izpolnjeni, ni potrebna oblikovalna tožba, s katero mora stranka uveljavljati razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin po 133. členu ZOR, saj predpogodba že po zakonu ne veže in razveza ni potrebna.
V primeru odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve obveznosti ene stranke, pogodbi zvesti stranki ni treba zahtevati razveze pogodbe s tožbo pred sodiščem, saj se pogodba razveže avtomatično, sama po sebi na podlagi zakonskih določb.
Oderuštvo zaradi svoje vsebine in predpostavk je omejeno samo na tiste dvostranske pogodbe, ki imajo naravo odplačnih pogodb. Ker se pravna usoda predpogodbe nedvomno navezuje na glavno pogodbo, lahko stranka predpogodbe po oceni sodišča druge stopnje svojo pravico do uveljavljanja ničnosti glavne pogodbe uveljavlja tudi tako, da odkloni sklenitev glavne pogodbe.
Namen 88. člena ZDen je v tem, da se „zavarujejo“ denacionalizacijski postopki oziroma zavarujejo denacionalizacijski upravičenci, ki terjajo v teh postopkih vračilo podržavljenega premoženja v naravi.
Tožena stranka je pričela opravljati enako dejavnost, kot jo je opravljal samostojni podjetnik, to je servis in prodaja vozil, prevzela je njegove stranke in večino zaposlenih. Tudi tožnik je nadaljeval z istim delom, kot da je opravljal pri samostojnem podjetniku, tako da je treba šteti, da je prišlo do prenosa dejavnosti oziroma za spremembo delodajalca tožnika po 73. členu ZDR.
Razpravno načelo pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva odgovorne stranke in da sodišče ni dolžno upoštevati ničesar, česar vsaj ena od strank ni zatrjevala. Bistvo razpravnega načela je v tem, da nasprotna stranka vselej ve, v okviru kakšnega trditvenega in dokaznega okvira se lahko brani. V kolikor sodišče odloči mimo ponujenega trditvenega gradiva, drugi stranki odvzame možnost učinkovite obrambe.
neupravičena pridobitev - prenova vodovodnega in hidrantnega omrežja – najemno razmerje – lastnik vodovodnega omrežja
Tožeča stranka je, kot edina lastnica vodovodnega omrežja, dolžna nositi stroške investicijskega vlaganja v vodovodno omrežje. Če pa obstoji dolžnost tožeče stranke, ji iz tega naslova ne more nastati škoda, toženi pa ne korist. Tožena stranka le uporablja vodovodno omrežje, ki je last tožeče stranke, in le iz tega naslova bi tožeča stranka do nje lahko uveljavljala terjatve.
Ker po krivdi toženih strank ni prišlo do sklenitve kupoprodajne pogodbe oziroma do uresničitve pogoja, pod katerim je bil sklenjen sporazum o brezplačni uporabi spornih nepremičnin, je prišlo do neupravičene pridobitve na strani toženih strank oziroma prikrajšanja na strani tožnikov.
Pri vračanju neupravičeno pridobljenega, je potrebno po določbi 193. člena OZ vrniti plodove in plačati zamudne obresti in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0062069
OZ člen 251, 251/5. ZPP člen 285, 286b. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 55. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 245.
prodajna pogodba - pogodbena kazen - pravočasno uveljavljanje pogodbene kazni - uveljavljanje pogodbene kazni v končnem obračunu - splošne uzance za blagovni promet - zavrnitev dokaznega predloga - notificiranje procesnih kršitev - uveljavljanje procesnih kršitev na naroku - odstop od sodne prakse
Smisel zahteve po pravočasnem uveljavljanju pogodbene kazni, ki izhaja tudi iz 5. odstavka 251. člena OZ, je v pravni varnosti dolžnika, ki bi na podlagi upnikovega molka ob sprejemu izpolnitve glavne obveznosti upravičeno sklepal, da se je upnik odrekel svoji pravici do pogodbene kazni.
Ker je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba o prodaji stanovanj in ne gradbena pogodba, se določbe Posebnih gradbenih uzanc že glede na predmet urejanja ne morejo uporabiti.
Zavrnitev dokaznega predloga ne pomeni kršitve določb pravdnega postopka, saj sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč lahko izvedbo predlaganega dokaza tudi zavrne, če za to obstajajo upravičeni razlogi.
podizvajalska pogodba – stroški odprave napak – delo po navodilih izvajalca – odgovornost podizvajalca
Tožena stranka je dela tožeče stranke (podizvajalec) nadzorovala, tožeča stranka pa je ravnala le v skladu z navodili tožene stranke. Zato na tožečo stranko ni mogoče prevaliti bremena stroškov odprave napak.