OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0068060
SPZ člen 7. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1.
načela stvarnega prava – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – vlaganje v del nepremičnine - darilo dano zakoncu
Temeljno načelo stvarnega prava je, da je lahko predmet stvarnih pravic le individualno določena stvar, razen če zakon ne določa drugače. Dejstvo, da sta pravdni stranki skupno vlagali le v del nepremičnine, na katerem stoji gospodarsko poslopje, ne pa tudi v del, ki ga predstavlja gozd, ne more imeti za posledico ločenih lastniških stanj na teh dveh delih.
Pri presoji višine deležev na skupnem premoženju se darila, dana s strani sorodnikov enega od zakoncev, štejejo tudi v korist drugega zakonca. Zakonec, ki meni, da je bilo darilo dano samo njemu, mora slednje zatrjevati in dokazati.
Če pride do škodnega dogodka, za katerega odgovarja njen zavarovanec, ima oškodovanec pravico neposredno od nje zahtevati plačilo odškodnine. Zavarovalnica ima nasproti oškodovancu le tiste ugovore, ki jih ima zavarovanec, ne pa tudi ugovorov, ki bi jih imela sama proti zavarovancu, ker ta ni ravnal po zakonu, zavarovalni pogodbi ali zavarovalnih pogojih. Če mora izplačati oškodovancu zavarovalnino, pa ima lahko v določenih primerih povračilne (regresne) zahtevke do svojega zavarovanca, med drugim tudi v primeru, če je ta škodo povzročil namenoma.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0065609
ZSKZ člen 14, 14/1, 16, 16/3. ZLNDL člen 3, 3/3.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini v korist društva – kmetijsko zemljišče – prehod lastninske pravice na Sklad kmetijskih zemljišč – uporaba materialnega prava – prehod lastninske pravice po zakonu
Ker je lastništvo kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini določeno že s strani ZSKZ, to predstavlja materialno pravo, na katerega je sodišče vezano. Zavrnitev vpisa lastninske pravice tako izhaja iz v postopku nespornih dejstev, da so bile sporne nepremičnine kmetijska zemljišča in v družbeni lastnini, torej so bila olastninjena že pred uveljavitvijo ZLNDL dne 25. 7. 1997.
V primeru, ko je lastništvo nastalo že z uveljavitvijo zakona, začetek zemljiškoknjižnega postopka ni pomemben.
Predmet zaznambe spora ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, ampak samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.
Zaradi neaktivnosti tožene stranke, ki na pravilno vročeno tožbo ni odgovorila, je treba dejansko podlago, kot jo je navedel tožnik v tožbi, šteti za resnično, poleg tega je treba še ugotoviti, da dejstva, na katera tožeča stranka opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožeča stranka, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Sodišče s tem v zvezi ne izvaja dokaznega postopka, ampak samo oceni skladnost dokazov s trditvami in ne ocenjuje predloženih dokazov. Če ugotovi, da nasprotje ni podano, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne bi mogle razpolagati in da je zahtevek sklepčen, izda zamudno sodbo. V konkretnem primeru to pomeni, da bi moralo na podlagi navedbe tožnika, da mu tožena stranka ni plačala vseh obveznosti iz delovnega razmerja, njegovemu tožbenemu zahtevku za plačilo prikrajšanja pri plači in sorazmernega dela regresa za letni dopust ugoditi.
odškodnina za smrt bližnjega - osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do odškodnine – posredni oškodovanci – trajnejša življenjska skupnost med bratom in sestro – povrnitev nepremoženjske škode
Stalno skupno bivanje bratov in sester sicer res ni pogoj za obstoj pojma trajnejše življenjske skupnosti, vendar pa skupno (torej fizično oziroma lokacijsko povezano) bivanje predstavlja praviloma odločilen oziroma konstitutiven element tega pojma.
Tudi če je tožnik še naprej ostal zaradi sestrine telesne prizadetosti, kot se je izrazil – sestrin varuh, pa je vendarle ne zgolj trajna lokacijska oziroma krajevna ločenost med njima, temveč predvsem ustanovitev njegove nove ekonomske in emocionalne skupnosti predstavljala tisto pravno odločilno okoliščino, ki onemogoča uporabo navedene zakonske določbe. Smiselno podobno, čeprav na drugačen način, velja tudi za sestrino življenje za čas od bratove odselitve do njene smrti. Kljub ohranjenim tesnim medsebojnim stikom oziroma odnosom je vendarle ostala v prejšnji družinski skupnosti, kjer sta ji starša še naprej nudila čustveno in ekonomsko varnost oziroma pomoč.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Ugotovljena kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja (neopravičen izostanek z dela) je takšne narave, da onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med tožnikom in toženo stranko, še posebej ob dejstvu, da je zaradi te tožnikove kršitve prišlo do zamude pri končanju projekta ureditve pralnice.
ZZZDR člen 106, 106/4, 119, 154. ZNP člen 19. ZPP člen 408. ZIRD člen 29.
stiki s starši otroka, ki živi v rejniški družini – udeleženci postopka – rejnik kot udeleženec postopka – korist otroka
Ko se odloča o stikih otroka, ki je v rejniški družini, s staršema, je treba o stikih odločiti celostno (tako o stikih otroka z očetom kot z materjo). Udeleženci takšnega postopka morajo biti: CSD, oba starša in vsi rejniki.
Razpravno načelo pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva odgovorne stranke in da sodišče ni dolžno upoštevati ničesar, česar vsaj ena od strank ni zatrjevala. Bistvo razpravnega načela je v tem, da nasprotna stranka vselej ve, v okviru kakšnega trditvenega in dokaznega okvira se lahko brani. V kolikor sodišče odloči mimo ponujenega trditvenega gradiva, drugi stranki odvzame možnost učinkovite obrambe.
invalidnost - III. kategorija invalidnosti - pravice na podlagi invalidnosti - prostovoljna vključitev v zavarovanje
Tožnica je bila prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje v času nastanka invalidnosti III. kategorije, tako da niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Pravice iz invalidskega zavarovanja bi pridobila le v primeru nastanka I. in II. kategorije invalidnosti.
povrnitev vlaganj v nepremičnino – zastaranja – začetek teka zastaranja
Ni sporno, da sta tožnika ob koncu glavne obravnave še vedno zasedala obravnavane prostore toženkine hiše, zato jima zatrjevana terjatev iz naslova vlaganj tedaj še ni mogla nastati, saj je njen nastanek pogojen z vrnitvijo prostorov v posest toženki.
Kolektivna pogodba za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije člen 59, 59/2.
plača – urna postavka
Tožena stranka tožniku ni pravilno obračunavala plače, ker je vsak mesec izplačevala enak znesek v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi, ne glede na število delovnih ur. Pravilen obračun plač je narejen na podlagi urne postavke, ki se izračuna iz zneska osnovne plače ob upoštevanju povprečnega števila ur na mesec (174 ur). V primeru, v katerem je tožnik v posameznem mesecu opravil več ur kot 174 ur, je upravičen do plačila razlike do pravilno obračunanega zneska plače.
Ker po krivdi toženih strank ni prišlo do sklenitve kupoprodajne pogodbe oziroma do uresničitve pogoja, pod katerim je bil sklenjen sporazum o brezplačni uporabi spornih nepremičnin, je prišlo do neupravičene pridobitve na strani toženih strank oziroma prikrajšanja na strani tožnikov.
Pri vračanju neupravičeno pridobljenega, je potrebno po določbi 193. člena OZ vrniti plodove in plačati zamudne obresti in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
podjemna pogodba – pogodba o delu – pooblastilo po zaposlitvi – servisni nalogi – neupravičena pridobitev
Servisni nalogi, potrjeni s strani delavcev tožene stranke, izpolnjujejo pogoje naročilnice iz 10. člena Pogodbe, sklenjene med strankama. Glede na to, da po 10. členu Pogodbe zadostuje že naročilnica tožene stranke, so tožeči stranki izročene naročilnice tožene stranke zadostna podlaga za sklep o veljavni sklenitvi podjemnih pogodb.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0064352
ZPP člen 112, 112/8, 277, 277/1, 318, 343, 343/2, 343/4. Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 1, 1/1, 1/1-a, 7, 7/2, 78. Konvencijo o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga člen 8, 10, 10/1, 24. ZMZPP člen 20.
dopustnost pritožbe - zamudna sodba - vložitev odgovora na tožbo - vložitev odgovora na tožbo pri nepristojnem organu - vložitev odgovora na tožbo v tujini - pravočasnost odgovora na tožbo - valuta pogodbe - pristna valutna terjatev - zahtevek v domači valuti - zahtevek v tuji valuti - zastaranje terjatve iz pogodbe o mednarodni prodaji blaga - zastaralni rok za terjatve iz pogodbe o mednarodni prodaji blaga
Če je tožena stranka odgovor na tožbo vložila pri sodišču v Minsku, ga ni vložila pri pristojnem sodišču. Z vložitvijo vloge pri nepristojnem sodišču pa si stranka ne zavaruje roka. Zato je pravilna ugotovitev, da tožena stranka v predpisanem roku ni odgovorila na tožbo.
Iz tožbenih trditev sicer res izhaja, da se vtoževani računi glasijo na ameriške dolarje, kar pomeni, da gre za pristno valutno terjatev, katere izpolnitev bi tožeča stranka lahko zahtevala tudi v tuji valuti. Vendar pa to ne odvzema tožeči stranki pravice pred slovenskim sodiščem zahtevati plačilo v tolarjih, ki je bila v času vložitve tožbe uradna valuta Republike Slovenije. Drugačno stališče bi namreč pomenilo zanikanje statusa tolarja kot tedaj zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji.
Tožena stranka navaja, da je v vsakem primeru tožbeni zahtevek zastaral, saj je pretekel 4-letni zastaralni rok iz Konvencije, ki je začel teči z dnem, ko je bilo mogoče sodno zahtevati izpolnitev obveznosti. Tožena stranka ni pravočasno podala trditev o tem, kdaj je začel teči zastaralni rok za posamezno terjatev in kdaj se je ta rok iztekel oziroma kdaj je bila vložena tožba, zato tudi v pritožbi ne more uveljavljati ugovora zastaranja. Pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da na tek zastaralnega roka tudi v skladu s Konvencijo sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, saj iz določbe njenega 24. člena izhaja, da se zastaralni rok upošteva le, če se stranka postopka nanj sklicuje. Uveljavljanje ugovora zastaranja pa je, vezano na trditve o teku zastaralnega roka, ki pa jih tožena stranka ni (pravočasno) podala.
ZIZ člen 21, 21/2, 212, 212/1, 212/2. OZ člen 269, 269/1.
sodni penali – rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti
Če rok za prostovoljno izpolnitev nedenarne obveznosti v izvršilnem naslovu ni določen, institut sodnih penalov ne pride v poštev. Sodišče roka ne more določiti s sklepom izdanim na podlagi 1. odstavka 212. člena ZIZ (ki nima narave sklepa o izvršbi). Po 2. odstavku 21. člena ZIZ rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (če v izvršilnem naslovu ni določen), namreč določi sodišče v sklepu o izvršbi.
OZ člen 171, 171/1, 179, 179/1, 179/2, 182, 185. ZOdvT člen 41. ZPP člen 7, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 362, 362/2.
pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti - bodoča škoda - skaženost - valorizacija delnih plačil - načelo dispozitivnosti - prekljuzije pri navajanju novih dejstev in dokazov
Dejanska podlaga odmere pravične denarne odškodnine je lahko le natančno ugotovljen obseg nepremoženjske škode. Pri tem je tudi potrebno upoštevati temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, in sicer: načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Načelo individualizacije zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na velikost škode, stopnjo in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu (torej njegovo konkretno prizadetost in kako se ta odraža glede na starost, spol, poklic in tako naprej). V skladu z načelom objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine pa mora sodišče pri njeni odmeri gledati na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom (prvi in drugi odstavek 179. člena OZ). Poleg tega se na zahtevo oškodovanca pri odmeri odškodnine upošteva tudi bodoča nepremoženjska škoda, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bo trajala tudi v bodočnosti (182. člen OZ).