Kolektivna pogodba za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije člen 59, 59/2.
plača – urna postavka
Tožena stranka tožniku ni pravilno obračunavala plače, ker je vsak mesec izplačevala enak znesek v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi, ne glede na število delovnih ur. Pravilen obračun plač je narejen na podlagi urne postavke, ki se izračuna iz zneska osnovne plače ob upoštevanju povprečnega števila ur na mesec (174 ur). V primeru, v katerem je tožnik v posameznem mesecu opravil več ur kot 174 ur, je upravičen do plačila razlike do pravilno obračunanega zneska plače.
Ker po krivdi toženih strank ni prišlo do sklenitve kupoprodajne pogodbe oziroma do uresničitve pogoja, pod katerim je bil sklenjen sporazum o brezplačni uporabi spornih nepremičnin, je prišlo do neupravičene pridobitve na strani toženih strank oziroma prikrajšanja na strani tožnikov.
Pri vračanju neupravičeno pridobljenega, je potrebno po določbi 193. člena OZ vrniti plodove in plačati zamudne obresti in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj
Plačilo za delo preko polnega delovnega časa, izplačano do uveljavitve ZPIZ/92 (do 31. 3. 1992), se upošteva pri izračunu pokojninske osnove pod pogojem, da je bilo nadurno delo opravljeno kot poseben delovni pogoj po predpisih o delovnih razmerjih.
samostojni podjetnik kot dolžnik - poroštvo – stečaj glavnega dolžnika – prenehanje obveznosti
Če je poroštveno izjavo podpisal toženec, ki je bil kot samostojni podjetnik istočasno tudi dolžnik, še ne pomeni, da poroštvo ni nastalo. Terjatev, za katero je toženec jamčil kot porok, je iztožljiva tudi po koncu stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom, s katerim sicer obveznosti, ki so nastale do začetka postopka in izvirajo iz njegovega poslovanja, v celoti ugasnejo.
ZZZDR člen 106, 106/4, 119, 154. ZNP člen 19. ZPP člen 408. ZIRD člen 29.
stiki s starši otroka, ki živi v rejniški družini – udeleženci postopka – rejnik kot udeleženec postopka – korist otroka
Ko se odloča o stikih otroka, ki je v rejniški družini, s staršema, je treba o stikih odločiti celostno (tako o stikih otroka z očetom kot z materjo). Udeleženci takšnega postopka morajo biti: CSD, oba starša in vsi rejniki.
OZ člen 174, 174/1, 174/2, 352, 352/1, 352/2, 369, 369/3.
premoženjska škoda – izgubljen zaslužek – delna nezmožnost za delo – invalidnost - začetek teka zastaranja odškodninske terjatve zaradi izgube na zaslužku
Sama nezmožnost za delo (invalidnost) z vidika 174. člena OZ še ni škoda, ampak je to izguba zaslužka, ki je nastala zaradi delovne nezmožnosti. Ugotovitev invalidnosti je bila pomembna v zvezi s priznanjem pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne pa za uveljavljanje materialne škode v pravdi.
Zastaranje terjatve za izgubo na zaslužku, ki je posledica delovne nezmožnosti, začne teči od dneva, ko se je pojavila ta oblika škode, ne pa šele od tedaj, ko je bilo ugotovljeno zmanjšanje delovne zmožnosti (invalidnost).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0062069
OZ člen 251, 251/5. ZPP člen 285, 286b. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 55. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 245.
prodajna pogodba - pogodbena kazen - pravočasno uveljavljanje pogodbene kazni - uveljavljanje pogodbene kazni v končnem obračunu - splošne uzance za blagovni promet - zavrnitev dokaznega predloga - notificiranje procesnih kršitev - uveljavljanje procesnih kršitev na naroku - odstop od sodne prakse
Smisel zahteve po pravočasnem uveljavljanju pogodbene kazni, ki izhaja tudi iz 5. odstavka 251. člena OZ, je v pravni varnosti dolžnika, ki bi na podlagi upnikovega molka ob sprejemu izpolnitve glavne obveznosti upravičeno sklepal, da se je upnik odrekel svoji pravici do pogodbene kazni.
Ker je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba o prodaji stanovanj in ne gradbena pogodba, se določbe Posebnih gradbenih uzanc že glede na predmet urejanja ne morejo uporabiti.
Zavrnitev dokaznega predloga ne pomeni kršitve določb pravdnega postopka, saj sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč lahko izvedbo predlaganega dokaza tudi zavrne, če za to obstajajo upravičeni razlogi.
umik pritožbe – preklic pooblastila s strani pooblaščenke
Z odpovedjo pooblastila je odvetnici prenehala pravica opravljati za toženo stranki pravdna dejanja. Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati preklica napovedi pritožbe, ki jo je podala odvetnica z vlogo z dne 26. 07. 2010, saj v tem času ni imela več pooblastila opraviti takšno dejanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0064352
ZPP člen 112, 112/8, 277, 277/1, 318, 343, 343/2, 343/4. Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 1, 1/1, 1/1-a, 7, 7/2, 78. Konvencijo o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga člen 8, 10, 10/1, 24. ZMZPP člen 20.
dopustnost pritožbe - zamudna sodba - vložitev odgovora na tožbo - vložitev odgovora na tožbo pri nepristojnem organu - vložitev odgovora na tožbo v tujini - pravočasnost odgovora na tožbo - valuta pogodbe - pristna valutna terjatev - zahtevek v domači valuti - zahtevek v tuji valuti - zastaranje terjatve iz pogodbe o mednarodni prodaji blaga - zastaralni rok za terjatve iz pogodbe o mednarodni prodaji blaga
Če je tožena stranka odgovor na tožbo vložila pri sodišču v Minsku, ga ni vložila pri pristojnem sodišču. Z vložitvijo vloge pri nepristojnem sodišču pa si stranka ne zavaruje roka. Zato je pravilna ugotovitev, da tožena stranka v predpisanem roku ni odgovorila na tožbo.
Iz tožbenih trditev sicer res izhaja, da se vtoževani računi glasijo na ameriške dolarje, kar pomeni, da gre za pristno valutno terjatev, katere izpolnitev bi tožeča stranka lahko zahtevala tudi v tuji valuti. Vendar pa to ne odvzema tožeči stranki pravice pred slovenskim sodiščem zahtevati plačilo v tolarjih, ki je bila v času vložitve tožbe uradna valuta Republike Slovenije. Drugačno stališče bi namreč pomenilo zanikanje statusa tolarja kot tedaj zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji.
Tožena stranka navaja, da je v vsakem primeru tožbeni zahtevek zastaral, saj je pretekel 4-letni zastaralni rok iz Konvencije, ki je začel teči z dnem, ko je bilo mogoče sodno zahtevati izpolnitev obveznosti. Tožena stranka ni pravočasno podala trditev o tem, kdaj je začel teči zastaralni rok za posamezno terjatev in kdaj se je ta rok iztekel oziroma kdaj je bila vložena tožba, zato tudi v pritožbi ne more uveljavljati ugovora zastaranja. Pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da na tek zastaralnega roka tudi v skladu s Konvencijo sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, saj iz določbe njenega 24. člena izhaja, da se zastaralni rok upošteva le, če se stranka postopka nanj sklicuje. Uveljavljanje ugovora zastaranja pa je, vezano na trditve o teku zastaralnega roka, ki pa jih tožena stranka ni (pravočasno) podala.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - pogodba o ari – plačilo provizije za posredovanje – načelo realizacije pogodbe – pisnost pogodbe – forma ad valorem – razlaga pogodb – ustna pogodba o nepremičninskem posredovanju
Če bi želel zakonodajalec v ZNPosr pomanjkanje obličnosti sankcionirati z ničnostjo, bi to izrecno v zakonu navedel. Če pa pomanjkanje predpisane obličnosti ne povzroči ničnosti pogodbe, potem je treba uporabiti določbo 58. člena OZ, ki določa, da je pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, veljavna, čeprav ni bila sklenjena v tej obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale.
V ''regresni tožbi'', zadošča, da zavarovalnica trdi in ponudi dokaze, da je izplačala odškodnino in koliko. Na toženi stranki, ki zatrjuje neutemeljeno izplačilo, pa je dokazno breme za ugovor previsoko izplačane odškodnine. Breme substanciranega prerekanja toženec nosi tudi v primeru, če nekaterih informacij nima, vendar si jih lahko pridobi, npr. s poizvedbami pri tožnici.
Tožeča stranka bi morala natančneje pojasniti, kakšna je bila vsebina dogovora s toženo stranko (ki ga sicer omenja šele v pritožbi) v zvezi z nakazilom navedenega zneska oziroma navesti dejstva in okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bil znesek 5,5 milijona SIT res nakazan S. L. v korist tožene stranke, in ki bi dajale podlago za zaključek, da je, v kolikor je bil nakazan v njeno korist, ta tudi zavezana za njegovo vračilo tožeči stranki, glede na to, da je kot leasingojemalka po leasing pogodbi z S. L. nastopala tožeča stranka in ne tožena stranka.
S sklicevanjem na tožbo v drugi zadevi, ki jo je v spis vložila tožena stranka, tožeča stranka ne more nadomestiti manjkajoče trditvene podlage.
Dobropis je listina, ki ima značaj fakture in ki izkazuje terjatev do dolžnika. Vendar pa je v primeru, ko je ta terjatev sporna, trditveno in dokazno breme o njenem obstoju na strani tistega, ki terjatev iz dobropisov uveljavlja.
vpis služnostne pravice – grajeno javno dobro – javne ceste – družbena lastnina v splošni rabi
Kadar je v zemljiški knjigi na nepremičninah vpisana družbena lastnina v splošni rabi brez navedbe lastnika, predlagatelj ne more vpisati služnostne pravice na podlagi predložene pogodbe med njim in občino kot lokalno skupnostjo. ZJC sicer res določa, da so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske ceste pa v lasti občin, vendar pa je potrebno zaradi načela formalnosti zemljiške knjige najprej urediti vpis lastništva služečih nepremičnin, kjer poteka javna cesta v skladu z določbami ZGO-1. V zemljiškoknjižnem postopku je vpis namreč dovoljen zgolj proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSM0021746
ZSKZ člen 2, 14.
družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS – ZSKZ je stopil v veljavo 10.03.1993. V svojem 14. členu določa, da kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, ki niso postali last Republike Slovenije oziroma občin po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, po Zakonu o zadrugah ter kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona last Republike Slovenije oziroma občin in se po stanju ob uveljavitvi tega zakona prenesejo na sklad oziroma na občino. Glede na takšen zapis v 14. členu tega zakona je tudi pravno nepomembno, ali so lovske organizacije pridobile pravico uporabe na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih odplačno ali neodplačno.
Zgolj zato, ker izvedenec grafološke stroke primerjalnih podpisov ni neposredno odvzel od tožene stranke, temveč jih je poiskal v obširni dokumentaciji pravdnega spisa, izvedeniško mnenje ni neskladno in notranje protislovno. Opustitev dokaza z zaslišanjem izvedenca v takšnem primeru sicer lahko predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z dokazovanjem z izvedenci, vendar pa bi stranka kršitev morala grajati takoj, ko bi zanjo izvedela, najkasneje pa na zadnjem naroku za glavno obravnavo, ko je sodišče zavrnilo vse dodatno predlagane dokazne predloge. Zato se tožena stranka v pritožbi ne more več sklicevati, da ji sodišče ni omogočilo obravnave izvedeniškega mnenja.
neprimerna gradnja - manjvrednost nepremičnine – krajevno običajne mere – vpliv na drugo nepremičnino
Sosednja neprimerna gradnja sama po sebi že ni podlaga za odškodninsko odgovornost. Podan mora biti vpliv na nepremičnino drugega, ki presega krajevno običajno mero.
ZZZPB člen 20, 20/1, 21, 21/1, 60, 60/1. ZPIZ-1 člen 94, 104, 104/1, 160, 160/1, 160/1-1, 162, 207, 207/2. ZPSV člen 6, 6/1, 14.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – nadomestilo za invalidnost
Nadomestilo za invalidnost, od katerega se ne plačujejo prispevki, se ne upošteva pri izračunu osnove oziroma pri odmeri denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
Tako kot pri odločanju o tožbenem zahtevku, je sodišče tudi pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe vezano na trditveno podlago in na sam predlog.