Zaradi neaktivnosti tožene stranke, ki na pravilno vročeno tožbo ni odgovorila, je treba dejansko podlago, kot jo je navedel tožnik v tožbi, šteti za resnično, poleg tega je treba še ugotoviti, da dejstva, na katera tožeča stranka opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožeča stranka, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Sodišče s tem v zvezi ne izvaja dokaznega postopka, ampak samo oceni skladnost dokazov s trditvami in ne ocenjuje predloženih dokazov. Če ugotovi, da nasprotje ni podano, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne bi mogle razpolagati in da je zahtevek sklepčen, izda zamudno sodbo. V konkretnem primeru to pomeni, da bi moralo na podlagi navedbe tožnika, da mu tožena stranka ni plačala vseh obveznosti iz delovnega razmerja, njegovemu tožbenemu zahtevku za plačilo prikrajšanja pri plači in sorazmernega dela regresa za letni dopust ugoditi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062070
OZ člen 6, 6/2, 12, 186, 186/4, 625, 625/1. ZGO-1 člen 9, 9/2, 83, 83/1, 83/1-5. ZTZPUS člen 3, 4.
prodajna pogodba - poslovni običaji – solidarna odgovornost zavarovalnice in izvajalca del – škoda na stanovanjskem objektu zaradi izlitja vode – odgovornost izvajalca za napake vgrajenih proizvodov
Sodišče prve stopnje je pravilno tolmačilo določilo 3. člena ZTZPUS, ki določa, da smejo proizvodi biti dani v promet oz. se smejo začeti uporabljati samo, če so skladni s predpisanimi tehničnimi zahtevami, če je bila njihova skladnost ugotovljena po predpisanem postopku in če so označeni v skladu s predpisi. Pri tem glede na določilo 4. člena „dati v promet“ pomeni prvič odplačno ali brezplačno dobaviti proizvod v Evropski skupnosti, „začetek uporabe“ pa je začetek uporabe proizvoda v Republiki Sloveniji pri končnem uporabniku. Drugotoženec ni dal spornega ventila v promet, saj ni bil stranka kupoprodajne pogodbe za ventil, niti ni začel proizvod uporabljati kot končni uporabnik (pač pa ga je le vgradil v objekt).
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 259, 259/2, 261, 261/6, 261/7. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje člen 18, 18/2, 34.
invalidnost – mnenje invalidske komisije
Glede na tožnikove zdravstvene težave in poklicne zahteve bi v invalidski komisiji vsekakor moral sodelovati oftalmolog in strokovno oceniti več mnenj specialista medicine dela, prometa in športa, da tožnik zaradi prizadetosti vida ni zmožen opravljati dela poklicnega voznika. Ker oftalmolog ni sodeloval, sta mnenji invalidskih komisij nepopolni in v neskladju z ostalo medicinsko dokumentacijo.
Ker po krivdi toženih strank ni prišlo do sklenitve kupoprodajne pogodbe oziroma do uresničitve pogoja, pod katerim je bil sklenjen sporazum o brezplačni uporabi spornih nepremičnin, je prišlo do neupravičene pridobitve na strani toženih strank oziroma prikrajšanja na strani tožnikov.
Pri vračanju neupravičeno pridobljenega, je potrebno po določbi 193. člena OZ vrniti plodove in plačati zamudne obresti in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
poslovna stavba – stroški obratovanja – skupna lastnina – razmerja med skupnimi lastniki – domneva o enakih deležih
Tožeča stranka sama priznava, da niti etažna lastnina, niti solastniški deleži lastnikov poslovne stavbe še niso določeni. Čim pa je tako, je lastnino na poslovni stavbi opredeliti po 1. odst. 72. člena SPZ kot skupno lastnino. Po 2. odst. 72. člena SPZ pa skupni lastniki solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo. Ker v obravnavanem primeru ne gre za vprašanje razmerja skupnih lastnikov do tretjih, pač pa za vprašanje njihovega medsebojnega razmerja, je pravilno stališče, da se v primeru, če solastniški deleži niso določeni, domneva, da so enaki.
motenje posesti – rok za posestno varstvo – prekluzivni rok materialnega prava – upoštevanje pravočasnosti tožbe po uradni dolžnosti
Rok, določen v 32. členu SPZ, je prekluzivne in materialne narave, zato je sodišče na ta rok dolžno paziti po uradni dolžnosti. Dejstvo, da toženca na prepozno vloženo tožbo nista opozorila do konca prvega naroka za glavno obravnavo, tako ne vpliva na pravilne zaključke sodišča.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero
Odškodnina zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi v višini 5.274,96 EUR je primerna glede na sledeče okoliščine: trajanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki od leta 2004 do leta 2009, tožnikovo starost skoraj 60 let, njegov poklic trgovski poslovodja in dejstvo, da mu je tožena stranka kar trikrat nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
URS člen 22, 23. ZPP člen 7, 7/1, 212, 226, 226/4, 286, 286.a, 286.b, 337, 337/1 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZZZDR člen 12, 51, 51/2,58, 59, 111, 112.
premoženjsko -pravna razmerja med zakonci oziroma zunajzakonskimi partnerji - vlaganja v posebno premoženje zunajzakonskega partnerja – skupno premoženje – nesklepčnost tožbe – načelo dispozitivnosti povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Vlaganja tožnika kot zunajzakonskega partnerja v posebno premoženje zapustnice je treba presojati na podlagi 12. člena ZZZDR v skladu z določbami navedenega zakona o premoženjskih razmerjih med zakonci, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZZZDR (lex specialis) premoženje, ki ga pridobita (zunaj)zakonska partnerja z delom v času trajanja (zunaj)zakonske skupnosti, skupno premoženje. V kolikor je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na stvari, govorimo o skupni lastnini, za ureditev katere najdemo splošna pravila v Stvarnopravnem zakoniku – SPZ (lex generalis).
Če ravnanja dolžnika, ki sicer lahko pomenijo kršitev pogodbenih določb, niso nevarna za premoženje dolžnika oziroma njegovo sposobnost poplačati dolg, jih ne moremo šteti za pravno relevantna pri uporabi 2. odstavka 270. člena ZIZ.
Z odpovedjo pooblastila je odvetnici prenehala pravica opravljati pravdna dejanja za toženo stranko. Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati preklica napovedi pritožbe, ki jo je podala odvetnica z vlogo z dne 26. 07. 2010, saj v tem času ni imela več pooblastila opraviti takšno dejanje.
stroški upravljanja – stanovanjski stroški – trditveno breme stranke – verzija – verodostojna listina – zastaranje
Dolžnost stranke je, da v celoti obrazloži in dokaže vtoževano terjatev, ni pa naloga sodišča, da bi samo pregledovalo vse predložene listine in ugotavljalo, katera posamezna postavka iz posameznega računa je utemeljena, če tega v trditveni podlagi ni navedla sama stranka.
določitev preživnine – izvrševanje stikov – kritje stroškov v zvezi z izvrševanjem stikov
Dokler je v teku pravdni postopek zaradi določitve preživnine, ločeno odločanje o zahtevi za kritje stroškov v zvezi z izvajanjem stikov, ki so del preživninske obveznosti, ni mogoče (3. odst. 189. člena ZPP). V kolikor pa takšna situacija pomeni možnost blokade oziroma zavračanja izvedbe stikov, kar pravdni stranki nakazujeta v dosedanjih vlogah, in kar seveda ni v korist otroka, pa bi bilo mogoče nesporazum med staršema (v kolikor ga ne bosta uspela sama rešiti) urediti z izdajo začasne odredbe o kritju teh stroškov (lahko tudi po uradni dolžnosti) v pravdnem postopku zaradi določitve preživnine.
Predmet zaznambe spora ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, ampak samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.
pravdni stroški - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe
Sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe namreč ni povzročil konca postopka izven glavne obravnave, kar bi terjalo od tožene stranke, da zahteva povrnitev stroškov v 15-ih dneh. Dovolj je, da je tožena stranka zahtevala povrnitev stroškov v odgovoru na tožbo, te stroške pa opredeljeno navedla v stroškovniku, ki ga je vložila na zadnjem naroku za glavno obravnavo pred izdajo izpodbijane sodne odločbe.
171. člen OZ določa, da ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Kadar ni mogoče ugotoviti, kateri del škode je posledica oškodovančevega dejanja, prisodi sodišče odškodnino ob upoštevanju okoliščin primera.
Predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem so: dobra vera, lastniška posest in pretek časa. Dokazno breme obstoja lastniške posesti nosi priposestvovalec (tožnik), medtem ko glede njegove dobrovernosti velja, da se dobra vera domneva, če se ne dokaže drugače, kar pomeni, da mora nedobrovernost dokazovati nasprotna stranka (toženec).
podjemna pogodba – pogodba o delu – pooblastilo po zaposlitvi – servisni nalogi – neupravičena pridobitev
Servisni nalogi, potrjeni s strani delavcev tožene stranke, izpolnjujejo pogoje naročilnice iz 10. člena Pogodbe, sklenjene med strankama. Glede na to, da po 10. členu Pogodbe zadostuje že naročilnica tožene stranke, so tožeči stranki izročene naročilnice tožene stranke zadostna podlaga za sklep o veljavni sklenitvi podjemnih pogodb.