ZZZDR člen 106, 106/4, 119, 154. ZNP člen 19. ZPP člen 408. ZIRD člen 29.
stiki s starši otroka, ki živi v rejniški družini – udeleženci postopka – rejnik kot udeleženec postopka – korist otroka
Ko se odloča o stikih otroka, ki je v rejniški družini, s staršema, je treba o stikih odločiti celostno (tako o stikih otroka z očetom kot z materjo). Udeleženci takšnega postopka morajo biti: CSD, oba starša in vsi rejniki.
Čeprav je delavcu tožeče stranke delovno razmerje prenehalo dne 22. 12. 2008, izbrani osebni zdravnik pa mu je dne 29. 1. 2009 izdal potrdilo o upravičeni odsotnosti z dela zaradi bolezni od 3. 1. 2009 do 31. 1. 2009, torej že po prenehanju delovnega razmerja, ima tožeča stranka oziroma delodajalec zaradi delovnega spora v zvezi z nezakonitostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravni interes za vložitev zahteve za presojo ocene izbranega osebnega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067531
ZOR člen 45, 45/1, 45/6, 133. ZDen člen 88. ZD člen 104, 145.
predpogodba – razveza predpogodbe – odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - oderuštvo – ničnost predpogodbe – spremenjene okoliščine po sklenitvi predpogodbe - denacionalizacijski postopek – pričakovana dediščina - oblikovalna tožba – razveza predpogodbe
Pomen pravila, da predpogodba ne veže, če so se okoliščine od njene sklenitve toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, če bi bile okoliščine takrat takšne, je enak institutu razveze ali spremembe pogodbe zaradi spremenjenjih okoliščin, vendar pa v primeru, da so pogoji 6. odstavka 45. člena ZOR izpolnjeni, ni potrebna oblikovalna tožba, s katero mora stranka uveljavljati razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin po 133. členu ZOR, saj predpogodba že po zakonu ne veže in razveza ni potrebna.
V primeru odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve obveznosti ene stranke, pogodbi zvesti stranki ni treba zahtevati razveze pogodbe s tožbo pred sodiščem, saj se pogodba razveže avtomatično, sama po sebi na podlagi zakonskih določb.
Oderuštvo zaradi svoje vsebine in predpostavk je omejeno samo na tiste dvostranske pogodbe, ki imajo naravo odplačnih pogodb. Ker se pravna usoda predpogodbe nedvomno navezuje na glavno pogodbo, lahko stranka predpogodbe po oceni sodišča druge stopnje svojo pravico do uveljavljanja ničnosti glavne pogodbe uveljavlja tudi tako, da odkloni sklenitev glavne pogodbe.
Namen 88. člena ZDen je v tem, da se „zavarujejo“ denacionalizacijski postopki oziroma zavarujejo denacionalizacijski upravičenci, ki terjajo v teh postopkih vračilo podržavljenega premoženja v naravi.
Tožena stranka je pričela opravljati enako dejavnost, kot jo je opravljal samostojni podjetnik, to je servis in prodaja vozil, prevzela je njegove stranke in večino zaposlenih. Tudi tožnik je nadaljeval z istim delom, kot da je opravljal pri samostojnem podjetniku, tako da je treba šteti, da je prišlo do prenosa dejavnosti oziroma za spremembo delodajalca tožnika po 73. členu ZDR.
neupravičena pridobitev - prenova vodovodnega in hidrantnega omrežja – najemno razmerje – lastnik vodovodnega omrežja
Tožeča stranka je, kot edina lastnica vodovodnega omrežja, dolžna nositi stroške investicijskega vlaganja v vodovodno omrežje. Če pa obstoji dolžnost tožeče stranke, ji iz tega naslova ne more nastati škoda, toženi pa ne korist. Tožena stranka le uporablja vodovodno omrežje, ki je last tožeče stranke, in le iz tega naslova bi tožeča stranka do nje lahko uveljavljala terjatve.
URS člen 22, 23. ZPP člen 7, 7/1, 212, 226, 226/4, 286, 286.a, 286.b, 337, 337/1 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZZZDR člen 12, 51, 51/2,58, 59, 111, 112.
premoženjsko -pravna razmerja med zakonci oziroma zunajzakonskimi partnerji - vlaganja v posebno premoženje zunajzakonskega partnerja – skupno premoženje – nesklepčnost tožbe – načelo dispozitivnosti povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Vlaganja tožnika kot zunajzakonskega partnerja v posebno premoženje zapustnice je treba presojati na podlagi 12. člena ZZZDR v skladu z določbami navedenega zakona o premoženjskih razmerjih med zakonci, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZZZDR (lex specialis) premoženje, ki ga pridobita (zunaj)zakonska partnerja z delom v času trajanja (zunaj)zakonske skupnosti, skupno premoženje. V kolikor je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na stvari, govorimo o skupni lastnini, za ureditev katere najdemo splošna pravila v Stvarnopravnem zakoniku – SPZ (lex generalis).
vrnitev v prejšnje stanje – nenadna bolezen – hujša narava bolezni zakonite zastopnice – upravičeni vzrok za izostanek z naroka
Tožeča stranka je izkazala, da je njena direktorica kot zastopnica na dan naroka nenadoma zbolela. Pri tem je sodišče pravilno ocenilo, da zaradi nenadnosti in hujše narave njene bolezni (bruhanje, bolečine v želodcu) direktorica ni bila v stanju angažirati drugega pooblaščenca, kakor tudi ne opravičiti svoj izostanek z glavne obravnave.
ZDSS-1 člen 407. ZDSS člen 312. ZDR/77 člen 79, 79/2. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 45, 45/2. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27. Zakon o zdravstvenem varstvu (1980) člen 116, 116/2, 116/4, 117, 118, 118/2.
pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – poseben delovni pogoj
Plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, le če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot poseben delovni pogoj.
ZZK-1 člen 29, 29/2, 40, 40/1. ZGO-1 člen 146, 146/3, 159.
vpis v zemljiško knjigo – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - vpis po uradni dolžnosti – zaznamba prepovedi gradnje
V zemljiškoknjižnem postopku velja strogo načelo formalnosti postopka. O pogojih za vpis sodišče odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Neodločilnega pomena so zato pritožbene navedbe, ki izpodbijajo pravilnost upravne odločbe, ki je bila podlaga za izvršeni vpis.
Ker je bila tožnica z dnem 25. 11. 2003 odjavljena iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v obdobju od 24. 10. 2005 do 24. 1. 2008 pa je bila po podatkih sodnega registra družbenica in poslovodja v družbi z omejeno odgovornostjo, je z dnem 24. 10. 2005 na podlagi zakona ne glede na doseganje zneska minimalne plače ponovno vstopila v obvezno zavarovanje kot družbenica zasebne družbe v Sloveniji, ki je poslovodna oseba in ni zavarovana na drugi podlagi, kljub temu da je z dnem 26. 11. 2003 pridobila pravico do starostne pokojnine (in je od tedaj dalje tudi prejemala pokojnino). Iz tega razloga tožnica neutemeljeno zahteva odpravo odločb ter ugotovitev, da v tem obdobju nima lastnosti zavarovanke iz naslova družbeništva in poslovodenja v d.o.o..
OZ člen 174, 174/1, 174/2, 352, 352/1, 352/2, 369, 369/3.
premoženjska škoda – izgubljen zaslužek – delna nezmožnost za delo – invalidnost - začetek teka zastaranja odškodninske terjatve zaradi izgube na zaslužku
Sama nezmožnost za delo (invalidnost) z vidika 174. člena OZ še ni škoda, ampak je to izguba zaslužka, ki je nastala zaradi delovne nezmožnosti. Ugotovitev invalidnosti je bila pomembna v zvezi s priznanjem pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne pa za uveljavljanje materialne škode v pravdi.
Zastaranje terjatve za izgubo na zaslužku, ki je posledica delovne nezmožnosti, začne teči od dneva, ko se je pojavila ta oblika škode, ne pa šele od tedaj, ko je bilo ugotovljeno zmanjšanje delovne zmožnosti (invalidnost).
umik pritožbe – preklic pooblastila s strani pooblaščenke
Z odpovedjo pooblastila je odvetnici prenehala pravica opravljati za toženo stranki pravdna dejanja. Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati preklica napovedi pritožbe, ki jo je podala odvetnica z vlogo z dne 26. 07. 2010, saj v tem času ni imela več pooblastila opraviti takšno dejanje.
invalidnost - III. kategorija invalidnosti - pravice na podlagi invalidnosti - prostovoljna vključitev v zavarovanje
Tožnica je bila prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje v času nastanka invalidnosti III. kategorije, tako da niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Pravice iz invalidskega zavarovanja bi pridobila le v primeru nastanka I. in II. kategorije invalidnosti.
Dejstvo, da na obeh poroštvenih izjavah ni naveden datum na neveljavnost poroštvene izjave ne more vplivati, saj datum ni bistvena sestavina poroštvene izjave.
Pisna poroštvena izjava zavezuje poroka, da bo izpolnil obveznost dolžnika, če je ta ne bo poravnal. Vsebina poroštvene izjave pa potrjuje, da gre za solidarno poroštvo.
skupno premoženje – pogodba o preužitku – premoženje pridobljeno s pogodbo o preužitku
Glede na to, da je podlaga za nastanek skupnega premoženja delo, ni nujno, da je zakonec preživljalca (stranke pogodbe o dosmrtnem preživljanju) prispeval direktno k preživljanju sopogodbenika, ampak zadostuje, da je prispeval svoje delo oziroma sredstva v življenjsko skupnost in s tem kril manjkajoči delež v denarju, delu ali obojem za zakonca, ki je slednjega namenil preživljanju preživljanca.
Nobenega tehtnega razloga zato ni, da bi bile posledice pogodbe o preužitku, v pogledu vprašanja, ali je premoženje, ki je bilo z njo prenešeno, skupno premoženje zakoncev ali ne, drugačne kot pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – izpodbojnost – bistvena zmota
Tožbeni zahtevek za razveljavitev sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi je utemeljen, ker sporazum ne vsebuje določila o posledicah, ki nastanejo delavcu pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in ker je tožnik dokazal, da se ne bi strinjal s sporazumnim prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, če bi vedel, da ne bo prejel nadomestila za čas brezposelnosti.