OZ člen 174, 174/1, 174/2, 352, 352/1, 352/2, 369, 369/3.
premoženjska škoda – izgubljen zaslužek – delna nezmožnost za delo – invalidnost - začetek teka zastaranja odškodninske terjatve zaradi izgube na zaslužku
Sama nezmožnost za delo (invalidnost) z vidika 174. člena OZ še ni škoda, ampak je to izguba zaslužka, ki je nastala zaradi delovne nezmožnosti. Ugotovitev invalidnosti je bila pomembna v zvezi s priznanjem pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne pa za uveljavljanje materialne škode v pravdi.
Zastaranje terjatve za izgubo na zaslužku, ki je posledica delovne nezmožnosti, začne teči od dneva, ko se je pojavila ta oblika škode, ne pa šele od tedaj, ko je bilo ugotovljeno zmanjšanje delovne zmožnosti (invalidnost).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0068060
SPZ člen 7. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1.
načela stvarnega prava – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – vlaganje v del nepremičnine - darilo dano zakoncu
Temeljno načelo stvarnega prava je, da je lahko predmet stvarnih pravic le individualno določena stvar, razen če zakon ne določa drugače. Dejstvo, da sta pravdni stranki skupno vlagali le v del nepremičnine, na katerem stoji gospodarsko poslopje, ne pa tudi v del, ki ga predstavlja gozd, ne more imeti za posledico ločenih lastniških stanj na teh dveh delih.
Pri presoji višine deležev na skupnem premoženju se darila, dana s strani sorodnikov enega od zakoncev, štejejo tudi v korist drugega zakonca. Zakonec, ki meni, da je bilo darilo dano samo njemu, mora slednje zatrjevati in dokazati.
neupravičena pridobitev - prenova vodovodnega in hidrantnega omrežja – najemno razmerje – lastnik vodovodnega omrežja
Tožeča stranka je, kot edina lastnica vodovodnega omrežja, dolžna nositi stroške investicijskega vlaganja v vodovodno omrežje. Če pa obstoji dolžnost tožeče stranke, ji iz tega naslova ne more nastati škoda, toženi pa ne korist. Tožena stranka le uporablja vodovodno omrežje, ki je last tožeče stranke, in le iz tega naslova bi tožeča stranka do nje lahko uveljavljala terjatve.
vrnitev v prejšnje stanje – nenadna bolezen – hujša narava bolezni zakonite zastopnice – upravičeni vzrok za izostanek z naroka
Tožeča stranka je izkazala, da je njena direktorica kot zastopnica na dan naroka nenadoma zbolela. Pri tem je sodišče pravilno ocenilo, da zaradi nenadnosti in hujše narave njene bolezni (bruhanje, bolečine v želodcu) direktorica ni bila v stanju angažirati drugega pooblaščenca, kakor tudi ne opravičiti svoj izostanek z glavne obravnave.
ZDSS-1 člen 407. ZDSS člen 312. ZDR/77 člen 79, 79/2. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 45, 45/2. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27. Zakon o zdravstvenem varstvu (1980) člen 116, 116/2, 116/4, 117, 118, 118/2.
pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – poseben delovni pogoj
Plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, le če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot poseben delovni pogoj.
motenje posesti – rok za posestno varstvo – prekluzivni rok materialnega prava – upoštevanje pravočasnosti tožbe po uradni dolžnosti
Rok, določen v 32. členu SPZ, je prekluzivne in materialne narave, zato je sodišče na ta rok dolžno paziti po uradni dolžnosti. Dejstvo, da toženca na prepozno vloženo tožbo nista opozorila do konca prvega naroka za glavno obravnavo, tako ne vpliva na pravilne zaključke sodišča.
Predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem so: dobra vera, lastniška posest in pretek časa. Dokazno breme obstoja lastniške posesti nosi priposestvovalec (tožnik), medtem ko glede njegove dobrovernosti velja, da se dobra vera domneva, če se ne dokaže drugače, kar pomeni, da mora nedobrovernost dokazovati nasprotna stranka (toženec).
OZ člen 171, 171/1, 179, 179/1, 179/2, 182, 185. ZOdvT člen 41. ZPP člen 7, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 362, 362/2.
pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti - bodoča škoda - skaženost - valorizacija delnih plačil - načelo dispozitivnosti - prekljuzije pri navajanju novih dejstev in dokazov
Dejanska podlaga odmere pravične denarne odškodnine je lahko le natančno ugotovljen obseg nepremoženjske škode. Pri tem je tudi potrebno upoštevati temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, in sicer: načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Načelo individualizacije zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na velikost škode, stopnjo in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu (torej njegovo konkretno prizadetost in kako se ta odraža glede na starost, spol, poklic in tako naprej). V skladu z načelom objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine pa mora sodišče pri njeni odmeri gledati na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom (prvi in drugi odstavek 179. člena OZ). Poleg tega se na zahtevo oškodovanca pri odmeri odškodnine upošteva tudi bodoča nepremoženjska škoda, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bo trajala tudi v bodočnosti (182. člen OZ).
Iz zemljiškoknjižnega izpiska ni razvidno, da bi zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep o izvršbi oziroma vpisalo plombo na podlagi prejetega sklepa. Zato učinki zaznambe izvršbe po 3. odstavku 87. člena ZZK-1, na podlagi katere bi tožeča stranka pridobila zastavno pravico in s tem ločitveno pravico v stečajnem postopku, ki se vodi nad toženo stranko, niso oziroma ne morejo nastopiti.
Tožnica je bila v času, ko je toženo stranko obvestila o nosečnosti, še vedno v delovnem razmerju, ki ni moglo prenehati, ker je bila ob izteku odpovednega roka po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v bolniškem staležu. Iz tega razloga – zaradi posebnega varstva v času nosečnosti – ji delovno razmerje tudi po tem, ko je zaključila bolniški stalež, ni moglo prenehati.
V času, ko je tožnica še v delovnem razmerju pri toženi stranki, terjatev iz naslova odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga še ni zapadla. Iz tega razloga se tožba s tožbenim zahtevkom za plačilo višje odpravnine kot preuranjena zavrže.
invalidnost - III. kategorija invalidnosti - pravice na podlagi invalidnosti - prostovoljna vključitev v zavarovanje
Tožnica je bila prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje v času nastanka invalidnosti III. kategorije, tako da niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Pravice iz invalidskega zavarovanja bi pridobila le v primeru nastanka I. in II. kategorije invalidnosti.
nova dejstva - invalidska pokojnina - dokončna odločba
V socialnem sporu se presoja pravilnost in zakonitost dokončnega upravnega akta, kar pomeni, da je za presojo odločilno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času do izdaje omenjene dokončne odločbe. Novote, ki so nastale po izdaji dokončne odločbe, so lahko le predmet novega postopka pri tožencu in v tem primeru sodišču prve stopnje nima nobene pravne podlage, da bi priznavalo dodatne pravice.
Dejstvo, da na obeh poroštvenih izjavah ni naveden datum na neveljavnost poroštvene izjave ne more vplivati, saj datum ni bistvena sestavina poroštvene izjave.
Pisna poroštvena izjava zavezuje poroka, da bo izpolnil obveznost dolžnika, če je ta ne bo poravnal. Vsebina poroštvene izjave pa potrjuje, da gre za solidarno poroštvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0062063
ZPP člen 81, 81/1. ZFPPIPP člen 42.
stečajni postopek nad toženo stranko – pravni interes za nadaljevanje pravde – izpodbijanje skupščinskih sklepov tožene stranke – odškodninska odgovornost poslovodstva
Procesne predpostavke, med katere sodi tudi vprašanje pravnega interesa za sodno varstvo materialne pravice, se nanašajo na vprašanje dopustnosti pravdnega postopka. Ker je tožeča stranka zaradi začetega stečajnega postopka nad toženo stranko izgubila pravni interes za nadaljevanje pravde, je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke zoper prvotoženo stranko pravilno zavrglo.
Tožeča stranka ima kot upnik stečajnega dolžnika možnost uveljavljati odškodninsko odgovornost poslovodstva z »novo«, in sicer odškodninsko tožbo. Glede na to, da so bili izpodbijani skupščinski sklepi sprejeti dne 28. 02. 2008, to pomeni, da bo v morebitni odškodninski pravdi ničnost skupščinskih sklepov možno presojati v okviru odločanja o predhodnem vprašanju, saj triletni rok za uveljavljanje ničnosti skupščinskih sklepov od vpisa le-teh v sodni register še ni potekel.
ZIZ člen 20, 20/3, 20/4. ZPP člen 181, 181/2, 184, 184/1, 184/2.
izvršba na podlagi izvršilnega notarskega zapisa – zapadlost terjatve – pravni interes za ugotovitveno tožbo – sodba presenečenja
Tožeča stranka zaradi dejstva, da je izvršilno sodišče v letu 2009 izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršljivega notarskega zapisa iz leta 2001, ki je postal pravnomočen, ni izgubila pravnega interesa za ugotovitveno tožbo na podlagi 4. odstavka 20. člena ZIZ. Primernost izvršljivega notarskega zapisa kot izvršilnega naslova se presoja po merilih, ki jih je določal v času nastanka tega notarskega zapisa veljaven zakon.
predlog za izvršbo – predlog za izvršbo kot tožba – trditve v predlogu za izvršbo – nepopolna tožba
Prvostopno sodišče je v pravdnem postopku dolžno upoštevati tudi trditve, ki jih je tožeča stranka navedla v predlogu za izvršbo.
Vprašanje trditvene in dokazne podlage se nanaša na vsebinski preizkus utemeljenosti tožbenega zahtevka, ne pa na vprašanje zagotavljanja popolnosti oziroma razumljivosti tožbe. Samo če ima tožba takšne pomanjkljivosti, da iz nje ni mogoče razbrati, kaj je dejanska podlaga tožbenega zahtevka, oziroma če nima predpisanih sestavin iz prvega odstavka 180. člena ZPP, potem sodišče postopa v smislu prvega odstavka 108. člena ZPP, neodprava takšnih pomanjkljivosti pa ima za posledico zavrženje tožbe.