invalidnost - III. kategorija invalidnosti - pravice na podlagi invalidnosti - prostovoljna vključitev v zavarovanje
Tožnica je bila prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje v času nastanka invalidnosti III. kategorije, tako da niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Pravice iz invalidskega zavarovanja bi pridobila le v primeru nastanka I. in II. kategorije invalidnosti.
171. člen OZ določa, da ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Kadar ni mogoče ugotoviti, kateri del škode je posledica oškodovančevega dejanja, prisodi sodišče odškodnino ob upoštevanju okoliščin primera.
premoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – nastanek škode – zapadlost
Tožnica zahteva odškodnino za premoženjsko škodo. Trdi, da je bil po zaključku 12-letnega postopka pred delovnim in socialnim sodiščem nad delodajalcem začet stečajni postopek. Škoda, katere povrnitev zahteva od države, je v tem, da od delodajalca ne bo dobila denarja, ki ji ga je dolžan; nastala pa je zato, ker je sodišče postopek vodilo tako dolgo, da je delodajalec postal neplačevit.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da stečajni postopek zoper tožničinega delodajalca še teče, je utemeljeno zaključilo, da tožnici škoda, ki naj bi jo povzročila toženka, še ni nastala oz. da zahtevek še ni zapadel.
Iz zemljiškoknjižnega izpiska ni razvidno, da bi zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep o izvršbi oziroma vpisalo plombo na podlagi prejetega sklepa. Zato učinki zaznambe izvršbe po 3. odstavku 87. člena ZZK-1, na podlagi katere bi tožeča stranka pridobila zastavno pravico in s tem ločitveno pravico v stečajnem postopku, ki se vodi nad toženo stranko, niso oziroma ne morejo nastopiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Ugotovljena kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja (neopravičen izostanek z dela) je takšne narave, da onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med tožnikom in toženo stranko, še posebej ob dejstvu, da je zaradi te tožnikove kršitve prišlo do zamude pri končanju projekta ureditve pralnice.
vrnitev v prejšnje stanje – nenadna bolezen – hujša narava bolezni zakonite zastopnice – upravičeni vzrok za izostanek z naroka
Tožeča stranka je izkazala, da je njena direktorica kot zastopnica na dan naroka nenadoma zbolela. Pri tem je sodišče pravilno ocenilo, da zaradi nenadnosti in hujše narave njene bolezni (bruhanje, bolečine v želodcu) direktorica ni bila v stanju angažirati drugega pooblaščenca, kakor tudi ne opravičiti svoj izostanek z glavne obravnave.
Predmet zaznambe spora ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, ampak samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0065609
ZSKZ člen 14, 14/1, 16, 16/3. ZLNDL člen 3, 3/3.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini v korist društva – kmetijsko zemljišče – prehod lastninske pravice na Sklad kmetijskih zemljišč – uporaba materialnega prava – prehod lastninske pravice po zakonu
Ker je lastništvo kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini določeno že s strani ZSKZ, to predstavlja materialno pravo, na katerega je sodišče vezano. Zavrnitev vpisa lastninske pravice tako izhaja iz v postopku nespornih dejstev, da so bile sporne nepremičnine kmetijska zemljišča in v družbeni lastnini, torej so bila olastninjena že pred uveljavitvijo ZLNDL dne 25. 7. 1997.
V primeru, ko je lastništvo nastalo že z uveljavitvijo zakona, začetek zemljiškoknjižnega postopka ni pomemben.
motenje posesti – rok za posestno varstvo – prekluzivni rok materialnega prava – upoštevanje pravočasnosti tožbe po uradni dolžnosti
Rok, določen v 32. členu SPZ, je prekluzivne in materialne narave, zato je sodišče na ta rok dolžno paziti po uradni dolžnosti. Dejstvo, da toženca na prepozno vloženo tožbo nista opozorila do konca prvega naroka za glavno obravnavo, tako ne vpliva na pravilne zaključke sodišča.
URS člen 22, 23. ZPP člen 7, 7/1, 212, 226, 226/4, 286, 286.a, 286.b, 337, 337/1 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZZZDR člen 12, 51, 51/2,58, 59, 111, 112.
premoženjsko -pravna razmerja med zakonci oziroma zunajzakonskimi partnerji - vlaganja v posebno premoženje zunajzakonskega partnerja – skupno premoženje – nesklepčnost tožbe – načelo dispozitivnosti povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Vlaganja tožnika kot zunajzakonskega partnerja v posebno premoženje zapustnice je treba presojati na podlagi 12. člena ZZZDR v skladu z določbami navedenega zakona o premoženjskih razmerjih med zakonci, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZZZDR (lex specialis) premoženje, ki ga pridobita (zunaj)zakonska partnerja z delom v času trajanja (zunaj)zakonske skupnosti, skupno premoženje. V kolikor je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na stvari, govorimo o skupni lastnini, za ureditev katere najdemo splošna pravila v Stvarnopravnem zakoniku – SPZ (lex generalis).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – obrazložitev odpovedi – odpravnina – odškodnina za čas odpovednega roka – zamuda
Izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu ni treba posebej obrazložiti, saj ZDR tega ne zahteva. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec in ki vsebuje podatke o delavcu, podatke o delodajalcu, datum podaje te odpovedi, sklicevanje na kršitev pogodbenih obveznosti in na določbo 112. člena ZDR ter podpis, zadošča pogojem za njeno veljavnost in zakonitost.
ZDR ne določa izrecno, kdaj terjatvi delavca ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zapadeta v plačilo. Upoštevaje, da gre za zakonsko opredeljeni terjatvi, ki jih ima delavec do delodajalca in ki sta vezani na datum prenehanja delovnega razmerja, se šteje, da mora delodajalec odpravnino in odškodnino za čas odpovednega roka plačati ob prenehanju delovnega razmerja, zamuda pa nastopi prvi naslednji dan po prenehanju delovnega razmerja.
V primeru izpodbijanja učinkov kompenzacije, s katero je obveznost tožene stranke do tožeče stranke prenehala, se je trditveno in dokazno breme o obstoju terjatev tožene stranke do tožeče stranke po stanju na dan kompenzacije prevalilo na toženo stranko.
Stečajnemu upravitelju, ki je odvetnik, je mogoče priznati stroške zastopanja stečajnega dolžnika po odvetniški tarifi šele od uveljavitve ZFPPIPP (od 01. 10. 2008).
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 259, 259/2, 261, 261/6, 261/7. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje člen 18, 18/2, 34.
invalidnost – mnenje invalidske komisije
Glede na tožnikove zdravstvene težave in poklicne zahteve bi v invalidski komisiji vsekakor moral sodelovati oftalmolog in strokovno oceniti več mnenj specialista medicine dela, prometa in športa, da tožnik zaradi prizadetosti vida ni zmožen opravljati dela poklicnega voznika. Ker oftalmolog ni sodeloval, sta mnenji invalidskih komisij nepopolni in v neskladju z ostalo medicinsko dokumentacijo.
vpis v sodni register – sprememba družbene pogodbe – začetek veljavnosti spremembe družbene pogodbe – napoved izpodbijanja skupščinskega sklepa - umik tožbe na ničnost sklepov skupščine – predkupna pravica deleža v družbi
Sprememba družbene pogodbe učinkuje z vpisom v sodni register, saj zakon začetka veljavnosti ne veže na pravnomočnost sklepa o vpisu, pač pa na dejstvo samega vpisa v sodni register.
Dejstvo, da je pritožnik napovedal izpodbijanje skupščinskega sklepa o spremembi družbene pogodbe, samo po sebi ne pomeni, da sklep ni veljavno sprejet. Nasprotno stališče bi namreč pomenilo, da že napoved izpodbijanja zadrži učinkovanje skupščinskega sklepa gospodarske družbe, kar pa ni namen določb statusnega prava o napovedi izpodbijanja skupščinskih sklepov. Učinkovanje skupščinskega sklepa zadrži začasna odredba sodišča in se razveljavi z odločbo sodišča, ne pa zgolj napovedano izpodbijanje skupščinskega sklepa kot to zmotno meni pritožnik.
ZPP člen 8, 212, 213, 286, 286/1, 362, 362/2. OZ člen 378, 378/1.
trditveno in dokazno breme – izvedensko mnenje pridobljeno izven pravde – predlog postavitve novega izvedenca - nova dejstva in novi dokazi v ponovljenem postopku
Trditveno in dokazno breme mora biti med strankama uravnoteženo porazdeljeno. Korektno in pošteno pravdanje terja od vseh pravdnih strank, da navedejo (samo) tista pravno relevantna dejstva, ki bodo pripomogla k razjasnitvi spornega razmerja in razčiščevanju odprtih vprašanj.
Stranka z izdelavo izvenpravdnega izvedenskega mnenja bistveno bolj precizira in utemelji zatrjevana relevantna dejstva. Njihova konkretizacija in obrazloženost lahko dosežeta takšen nivo, da nasprotna stranka zgolj s predlogom za postavitev novega izvedenca ne bo vedno uspela prepričati sodišča, da je s strani tožeče stranke zatrjevanimi dejstvi kaj narobe.
Če nova dejstva in novi dokazi (v ponovljenem postopku) niso dovoljeni, potem stranka za pravovarstveni zahtevek, ki bi temeljil na njihovi podlagi, nima pravnega interesa. Pritožbeno sodišče nima pooblastil, da po uradni dolžnosti presoja dopustnost navajanja novih dejstev in dokazov s strani stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila le ona sama.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0057631
ZZZDR člen 12, 12/1, 13, 51, 51/1, 51/2, 55, 59, 59/1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju – vrednost posebnega premoženja – elementi izvenzakonske skupnosti – izstavitev zemljiškoknjižne listine
Pri skupnem premoženju gre za originarno pridobitev lastninske pravice. Izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki je potrebna za vpis lastninske pravice, pridobljene na pravnoposlovni podlagi, je zato nepotrebna.
začasna odredba – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Iz navedb v spisu ni razvidno, da bi inšpekcija za delo zadržala učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi do poteka roka za sodno varstvo, prav tako pa je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi že začela učinkovati in je tožniku delovno razmerje prenehalo. To pa pomeni, da zadržanje učinkovanja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni več mogoče in je predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi neutemeljen.