V spornem obdobju je bil tožnik pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Četudi je bil istočasno vpisan v poslovni register kot samostojni podjetnik posameznik, toženec ni smel o sprememba lastnosti zavarovanca obveznega zavarovanja odločiti v postopku, vodenem po uradni dolžnosti za nazaj. Takšna odločitev ni dovoljena, ker predstavlja nedopusten poseg v predhodno pravnomočno ugotovljen status.
Zastaranje terjatve iz naslova regresa za letni dopust ni bilo pretrgano s tem, ko je tožnik vsako leto zahteval plačilo, toženec pa se je skliceval na slab ekonomski položaj. S tem ni bil dosežen dogovor o odlogu plačila. Četudi bi se stranki karkoli dogovorili, s pravnim poslom niti ne bi mogli spremeniti zastaralnega roka, ki je določen z zakonom.
ZZVZZ člen 29, 100. POZZ člen 229, 230. ZDR člen 137.
začasna nezmožnost za delo
Tožnica je bila na podlagi odločb imenovanega zdravnika v spornem obdobju začasno nezmožna za delo za polni delovni čas. To je podlaga za priznanje nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela. Delodajalcu gre pravica do refundacije nadomestila, izplačanega delavki za sporno obdobje in sicer za poln delovni čas, ne pa le za šest ur dnevno.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – okoliščine in interesi strank
Tožena stranka je kot edino okoliščino, zaradi katere nadaljevanje delovnega razmerja tožnika ni mogoče, navedla, da naj bi tožnik storil očitano kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Ker je bilo ugotovljeno, da očitane kršitve ni storil, je treba šteti, da tožena stranka navajane okoliščine ni dokazala. Glede na to, da drugih relevantnih navedb, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da obstajajo okoliščine in interesi, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče, tožena stranka niti ni podala, pogoji za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi niso podani.
Za izpolnitev tožbenega zahtevka ne šteje le izpolnitev, ki je identična tistemu, kar se v tožbenem zahtevku oz. tožbi zahteva. Odločilno je, da je bil tožnici izpolnjen zahtevek za pridobitev zahtevane stvarne pravice in da se je tožnica zadovoljila z izpolnitvijo in v posledici izpolnitve umaknila tožbo, zato je tožnica upravičena do povrnitve pravdnih stroškov.
načelo dispozitivnosti v pravdnem postopku – razpravno načelo – prekluzija – račun – trditveno in dokazno breme glede podlage zahtevka
Račun je enostranska knjigovodska listina, ki sam po sebi še ne izkazuje pogodbene podlage niti glede same sklenitve niti izpolnitve pogodbenih obveznosti. Ob podanih ugovorih tožene stranke bi tožeča stranka morala do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo podati trditveno podlago glede načina izpolnitve svoje pogodbene obveznosti vsaj za račune, za katere je tožena stranka eksplicitno navajala, da blaga ni prevzela.
Ker ZPP s procesnimi pravili, ki urejajo prekluzije glede navajanja novih dejstev in dokazov, omejuje razpravno načelo strank v postopku, to pomeni, da sme sodišče svojo odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka opreti zgolj na tista zatrjevana dejstva in dokaze, ki so jih stranke ponudile znotraj okvira pravil, ki urejajo časovne meje prekluzij glede navajanja novih dejstev in dokazov.
ZP-1 člen 57, 57/3, 64. ZUP člen 68, 68/1, 100, 100/2, 101, 101/2.
zahteva za sodno varstvo – pravočasnost zahteve – smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku – računanje rokov
V 2. odst. 101. čl. ZUP je določeno, da se v primeru, ko je zadnji dan roka nedelja ali praznik ali dela prost dan v RS ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka ne dela, rok izteče s pretekom prvega naslednjega delovnika. Drug dan na katerega se praviloma ne dela je v RS sobota. Zato je potrebno v primeru, kadar se rok izteče na soboto, ugotavljati ali prekrškovni organ na ta dan dela ali ne. Odločilno je dejstvo, da prekrškovni organ pri katerem je bilo potrebno opraviti dejanje postopka (v obravnavanem primeru je bila to Postaja mejne policije S.), dela v soboto, kar pomeni, da ni bil izpolnjen dodatni pogoj, ki ga zakon zahteva za prenos izteka roka na naslednji delovnik kadar ne gre za izrecno navedene dneve.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija
Tožnik nima pogodbe o zaposlitvi, saj se je čas, za katerega je bila sklenjena zadnja pogodba o zaposlitvi za določen čas iztekel. Čeprav se – ker je na delu ostal tudi po poteku časa, za katerega je bila sklenjena ta pogodba o zaposlitvi za določen čas – pogodba o zaposlitvi za določen čas po samem zakonu šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ima pravni interes za tožbo, s katero bo odstranjena pravna negotovost glede zaposlitve pri toženi stranki.
ZPP člen 324, 324/3. ZDR člen 126. OZ člen 311, 312, 312/2.
plača – pobot – procesno pobotanje – izrek sodbe
Tudi v primeru t.i. procesnega pobotanja pobot nastane na dan, ko se stečejo pogoji zanj, tako da mora, če imata terjatev tožnika in terjatev tožene stranke različno dospelost, sodišče prve stopnje v izreku sodbe navesti, kdaj se pobot izvede.
Dejstvo, da se pritožnik s tožbo zavzema za sklenitev prodajne pogodbe, na podlagi katere bo zavezan plačati 43.000 EUR kupnine, je okoliščina, ki jo je v okviru taksne oprostitve treba upoštevati in predlog zavrniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0067023
OZ člen 198, 381, 619, 637, 637/2. ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1, 212.
trditveno in dokazno breme – sklicevanje na listine - odgovornost za napake – uporabnina - procesne obresti – potni nalog – pogodba o delu
Tožena stranka se je sklicevala na vsebino reklamacijskih zapisnikov, ki pomanjkljive trditvene podlage ne morejo nadomestiti. Ni namreč naloga sodišča, da iz listin, ki so predložene kot dokaz, samo izbira pomembna dejstva. Takšno ravnanje bi predstavljajo poseg v pravico tožeče stranke, da oblikuje konkretno obrambo ugovoru, poleg tega pa bi bilo tudi nepristransko in bi predstavljalo aktivnost sodišča, ki bi porušilo razpravno ravnovesje v postopku.
Kdor uveljavlja, da je upravičen do nadomestitve koristi za uporabo njegove stvari, mora dokazati, še prej pa konkretno navesti, kakšna naj bi ta bila.
Zštip člen 11, 13, 13/1, 16, 18. Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij člen 11. ZDoh-2 člen 97, 97/2, 113, 113/2.
državna štipendija – skupni dohodek družine – izguba
Ker se v skupni dohodek družine za izračun premoženjskega cenzusa za dodelitev državne štipendije vštevajo le dohodki in prejemki družinskih članov, ki so taksativno našteti v 16. členu Zakona o štipendiranju, med katerimi pa ni navedene izgube pri odsvojitvi kapitala, tožnik neutemeljeno zahteva, da se v skupni dohodek družine upošteva tudi izguba pri odsvojitvi kapitala.
invalidnost - invalid I. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokončna odločba - stroški postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo celotno medicinsko dokumentacijo do izdaje dokončne (ne le prvostopne) odločbe toženca. Ker je v tem okviru ugotovilo, da je pri tožniku prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da ni imel več preostale delovne zmožnosti, ga je utemeljeno razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti.
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi mobbinga in diskriminacije je bil utemeljeno zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da sta imeli nadrejeni uslužbenki do tožnice korekten odnos, da sta jo kot kvalificirano uslužbenko cenili, nista pa tolerirali neopravljanja nekaterih odrejenih nalog. V času odsotnosti sta jo morali razrešiti z dela na nekaterih projektih, ki so bili vezani na rok, da ne bi prišlo do zamude. Tožena stranka tudi v zvezi s premestitvijo ni ravnala krivdno in tožnici ni hotela škodovati niti je ni premestila, zato ker je tožnica predhodno sprožila postopek za varstvo pravic.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – preklic odpovedi
Pisna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po vročitvi veže obe pogodbeni stranki. Stranki lahko le s sporazumom odpravita učinke odpovedi, delodajalec se učinkom odpovedi (enostranske pisne izjave o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi) ne more izogniti zgolj z dopisom delavcu, da odpoved preklicuje.
odškodninska odgovornost države – javni shod – stavka – nezakonita stavka – škoda zaradi nepreprečene stavke – civilni delikt
Odgovornosti države ni moč iskati na ravni tedanjih najvišjih republiških organov zato, ker ti v konkretnem primeru niso bili dolžni ničesar storiti, saj je šlo za interne odnose znotraj treh družb.
Policija, ki jo je zavezoval takrat veljavni ZNZ in Pravila za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve SRS po tistem, ko se je prepričala, da se pri stavki ne uresničujejo znaki kaznivih dejanj, da se ne krši javni red in mir in da se ne uresničujejo ravnanja, ki bi pomenila uničevanja premoženja ali poškodovanja le-tega, tatvino in druge oblike škodljivstva, ni bila dolžna storiti ničesar drugega, kar je bila storila.
Pri tožniku je podana deformacija prsno-ledvene hrbtenice že iz otroških let, zaradi česar bi bilo mogoče pri njem ugotavljati zmanjšano delovno zmožnost (invalidnost) le v primeru dokazanega poslabšanja tega zdravstvenega stanja. Ker tovrstnega poslabšanja iz medicinske dokumentacije ni ugotoviti, tožbeni zahtevek za (odpravo odločb toženke in za) razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravic na podlagi invalidnosti ni utemeljen. .
odškodninska odgovornost delavca – protipravno ravnanje – vzročna zveza
Čeprav je toženec ravnal nedopustno, ker je neutemeljeno zamujal s pripravo tehnološke dokumentacije, za izdelavo katere je bil zadolžen, ni odškodninsko odgovoren za škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi preklica naročil. Upoštevaje, da je do preklica naročil prišlo že pred rokom, do katerega bi moral toženec izdelati tehnološko dokumentacijo, med njegovim nedopustnim ravnanjem in škodo ni podana vzročna zveza.
oprostitev plačila sodne takse – vsebina predloga za taksno oprostitev - pogoji - razlogi za oprostitev
Predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni mogoče ugoditi, če prejema predlagatelj poleg denarne socialne pomoči z opravljanjem priložnostnih del še druge dohodke, s katerimi se preživlja, upoštevaje tudi njegove stroške in preživninsko obveznost, ter znesek sodne takse, saj bo predlagatelj zmogel plačilo sodne takse, ne da bi bila s tem občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja in izpolnjuje preživninsko obveznost.
ZDR člen 204, 204/1, 204/2. ZPP člen 274, 339, 339/1.
sprememba pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – zavrženje tožbe – relativno bistvena kršitev določb postopka – meje preizkusa po uradni dolžnosti
Tožnik nima neposrednega sodnega varstva glede tožbenega zahtevka za spremembo pogodbe o zaposlitvi, ampak bi moral najprej nasloviti zahtevo na toženo stranko v skladu s 1. odst. 204. ZDR. Ker tega ni storil, bi moralo sodišče prve stopnje tožbo v tem delu zavreči, ker je o tožbenem zahtevku odločilo po vsebini, je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka. Vendar tožnik obstoja te kršitve s pritožbo ni uveljavljal, pritožbeno sodišče pa nanjo ne pazi po uradni dolžnosti, tako da ni imelo podlage, da bi sodbo sodišča prve stopnje v delno razveljavilo in tožbo v delu, ki se nanaša na tožbeni zahtevek za spremembo pogodbe o zaposlitvi, zavrglo.