ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 34, 204, 204/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – majhna tatvina – poskus
Kaznivo dejanje poskusa kaznivega dejanja majhne tatvine ne obstaja, saj poskus majhne tatvine ni kazniv. Glede na to tožnici očitano ravnanje (da si je v poslovalnici tožene stranke protipravno prilastila izdelke v skupni vrednosti 8,32 EUR) ne vsebujejo vseh znakov kaznivega dejanja, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. pa ni utemeljena.
ZPP člen 324, 324/3. ZDR člen 126. OZ člen 311, 312, 312/2.
plača – pobot – procesno pobotanje – izrek sodbe
Tudi v primeru t.i. procesnega pobotanja pobot nastane na dan, ko se stečejo pogoji zanj, tako da mora, če imata terjatev tožnika in terjatev tožene stranke različno dospelost, sodišče prve stopnje v izreku sodbe navesti, kdaj se pobot izvede.
Dejstvo, da se pritožnik s tožbo zavzema za sklenitev prodajne pogodbe, na podlagi katere bo zavezan plačati 43.000 EUR kupnine, je okoliščina, ki jo je v okviru taksne oprostitve treba upoštevati in predlog zavrniti.
Zštip člen 11, 13, 13/1, 16, 18. Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij člen 11. ZDoh-2 člen 97, 97/2, 113, 113/2.
državna štipendija – skupni dohodek družine – izguba
Ker se v skupni dohodek družine za izračun premoženjskega cenzusa za dodelitev državne štipendije vštevajo le dohodki in prejemki družinskih članov, ki so taksativno našteti v 16. členu Zakona o štipendiranju, med katerimi pa ni navedene izgube pri odsvojitvi kapitala, tožnik neutemeljeno zahteva, da se v skupni dohodek družine upošteva tudi izguba pri odsvojitvi kapitala.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – ničnost – izpodbojnost – zmota
ZDR ne določa, da je sporazum o prenehanju delovnega razmerja neveljaven tudi v primeru izostanka določbe o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova brezposelnosti. Iz tega razloga zato sporazum ni neveljaven, neveljaven pa tudi ni, ker je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je bil tožnik seznanjen s posledicami, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova brezposelnosti.
oprostitev plačila sodne takse – vsebina predloga za taksno oprostitev - pogoji - razlogi za oprostitev
Predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni mogoče ugoditi, če prejema predlagatelj poleg denarne socialne pomoči z opravljanjem priložnostnih del še druge dohodke, s katerimi se preživlja, upoštevaje tudi njegove stroške in preživninsko obveznost, ter znesek sodne takse, saj bo predlagatelj zmogel plačilo sodne takse, ne da bi bila s tem občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja in izpolnjuje preživninsko obveznost.
invalidnost - invalid I. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokončna odločba - stroški postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo celotno medicinsko dokumentacijo do izdaje dokončne (ne le prvostopne) odločbe toženca. Ker je v tem okviru ugotovilo, da je pri tožniku prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da ni imel več preostale delovne zmožnosti, ga je utemeljeno razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064348
ZPP člen 108, 108/5, 191, 300, 300/3. ZIL-1 člen 33, 33/1, 33/2, 37, 37/2. OZ člen 186, 186/3.
model – kršitev modela – določenost tožbenega zahtevka – razdružitev postopka – ločeno obravnavanje zahtevkov
V okviru sodnega varstva pravic po 37. členu ZIL-1 tožeča stranka ne more doseči sodne prepovedi ravnanj, ki jih ni mogoče opredeliti kot konkretne kršitve pravic iz tega člena. Za dosego prepovedi kršitvenih dejanj je treba najprej izkazati njihov obstoj, kar terja navedbo konkretnega dejanskega stanu, ki ustreza zakonskemu dejanskemu stanu iz 37. člena ZIL-1. Tako bi morala tožeča stranka konkretizirano navesti vsebinske značilnostne prvine, ki opredeljujejo videz modela oziroma izdelka, ki je zaščiten ter v tožbenem zahtevku navesti konkretna kršitvena dejanja, to pomeni vsebinske značilnostne prvine videza rokavic, ki jih izdeluje oziroma prodaja vsaka od toženih strank, ki kršijo njen zaščiteni model. Abstraktna prepoved po opustitvi vsakršne nepooblaščene prodaje, proizvodnje ali drugačne uporabe zaščitenega modela ter bodoča prepoved vsake proizvodnje, distribucije, skladiščenja, nepooblaščene uporabe ali poseganja v model, zaradi nekonkretiziranosti, ne omogoča presoje o predpostavkah kršitvenih dejanj.
ZZVZZ člen 29, 100. POZZ člen 229, 230. ZDR člen 137.
začasna nezmožnost za delo
Tožnica je bila na podlagi odločb imenovanega zdravnika v spornem obdobju začasno nezmožna za delo za polni delovni čas. To je podlaga za priznanje nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela. Delodajalcu gre pravica do refundacije nadomestila, izplačanega delavki za sporno obdobje in sicer za poln delovni čas, ne pa le za šest ur dnevno.
odškodninska odgovornost države – javni shod – stavka – nezakonita stavka – škoda zaradi nepreprečene stavke – civilni delikt
Odgovornosti države ni moč iskati na ravni tedanjih najvišjih republiških organov zato, ker ti v konkretnem primeru niso bili dolžni ničesar storiti, saj je šlo za interne odnose znotraj treh družb.
Policija, ki jo je zavezoval takrat veljavni ZNZ in Pravila za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve SRS po tistem, ko se je prepričala, da se pri stavki ne uresničujejo znaki kaznivih dejanj, da se ne krši javni red in mir in da se ne uresničujejo ravnanja, ki bi pomenila uničevanja premoženja ali poškodovanja le-tega, tatvino in druge oblike škodljivstva, ni bila dolžna storiti ničesar drugega, kar je bila storila.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Tožnik bi se šele od seznanitve s pozivom tožene stranke nazaj na delo lahko ravnal po pozivu, za čas pred seznanitvijo pa mu ni mogoče očitati, da je z dela izostal neopravičeno. Zaradi te neopravičene odsotnosti izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi mobbinga in diskriminacije je bil utemeljeno zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da sta imeli nadrejeni uslužbenki do tožnice korekten odnos, da sta jo kot kvalificirano uslužbenko cenili, nista pa tolerirali neopravljanja nekaterih odrejenih nalog. V času odsotnosti sta jo morali razrešiti z dela na nekaterih projektih, ki so bili vezani na rok, da ne bi prišlo do zamude. Tožena stranka tudi v zvezi s premestitvijo ni ravnala krivdno in tožnici ni hotela škodovati niti je ni premestila, zato ker je tožnica predhodno sprožila postopek za varstvo pravic.
V spornem obdobju je bil tožnik pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Četudi je bil istočasno vpisan v poslovni register kot samostojni podjetnik posameznik, toženec ni smel o sprememba lastnosti zavarovanca obveznega zavarovanja odločiti v postopku, vodenem po uradni dolžnosti za nazaj. Takšna odločitev ni dovoljena, ker predstavlja nedopusten poseg v predhodno pravnomočno ugotovljen status.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0067023
OZ člen 198, 381, 619, 637, 637/2. ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1, 212.
trditveno in dokazno breme – sklicevanje na listine - odgovornost za napake – uporabnina - procesne obresti – potni nalog – pogodba o delu
Tožena stranka se je sklicevala na vsebino reklamacijskih zapisnikov, ki pomanjkljive trditvene podlage ne morejo nadomestiti. Ni namreč naloga sodišča, da iz listin, ki so predložene kot dokaz, samo izbira pomembna dejstva. Takšno ravnanje bi predstavljajo poseg v pravico tožeče stranke, da oblikuje konkretno obrambo ugovoru, poleg tega pa bi bilo tudi nepristransko in bi predstavljalo aktivnost sodišča, ki bi porušilo razpravno ravnovesje v postopku.
Kdor uveljavlja, da je upravičen do nadomestitve koristi za uporabo njegove stvari, mora dokazati, še prej pa konkretno navesti, kakšna naj bi ta bila.
načelo dispozitivnosti v pravdnem postopku – razpravno načelo – prekluzija – račun – trditveno in dokazno breme glede podlage zahtevka
Račun je enostranska knjigovodska listina, ki sam po sebi še ne izkazuje pogodbene podlage niti glede same sklenitve niti izpolnitve pogodbenih obveznosti. Ob podanih ugovorih tožene stranke bi tožeča stranka morala do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo podati trditveno podlago glede načina izpolnitve svoje pogodbene obveznosti vsaj za račune, za katere je tožena stranka eksplicitno navajala, da blaga ni prevzela.
Ker ZPP s procesnimi pravili, ki urejajo prekluzije glede navajanja novih dejstev in dokazov, omejuje razpravno načelo strank v postopku, to pomeni, da sme sodišče svojo odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka opreti zgolj na tista zatrjevana dejstva in dokaze, ki so jih stranke ponudile znotraj okvira pravil, ki urejajo časovne meje prekluzij glede navajanja novih dejstev in dokazov.
ZP-1 člen 57, 57/3, 64. ZUP člen 68, 68/1, 100, 100/2, 101, 101/2.
zahteva za sodno varstvo – pravočasnost zahteve – smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku – računanje rokov
V 2. odst. 101. čl. ZUP je določeno, da se v primeru, ko je zadnji dan roka nedelja ali praznik ali dela prost dan v RS ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka ne dela, rok izteče s pretekom prvega naslednjega delovnika. Drug dan na katerega se praviloma ne dela je v RS sobota. Zato je potrebno v primeru, kadar se rok izteče na soboto, ugotavljati ali prekrškovni organ na ta dan dela ali ne. Odločilno je dejstvo, da prekrškovni organ pri katerem je bilo potrebno opraviti dejanje postopka (v obravnavanem primeru je bila to Postaja mejne policije S.), dela v soboto, kar pomeni, da ni bil izpolnjen dodatni pogoj, ki ga zakon zahteva za prenos izteka roka na naslednji delovnik kadar ne gre za izrecno navedene dneve.
Z določitvijo pokojninske osnove je zakonodajalec sledil načelu solidarnosti. Upoštevanje tega načela ne nasprotuje načelu socialne države niti iz njega izvirajoči pravici do socialne varnosti. Tožnikove ustavne (in druge) pravice niso bile kršene, ker je ob ugotovitvi, da njegova starostna pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, skupaj z uskladitvami, presega znesek starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjen od najvišje pokojninske osnove, tožena stranka starostno pokojnino odmerila glede na najvišjo pokojninsko osnovo.
ustavitev postopka – izostanek z naroka – pooblastilo
Sprememba vpisa pooblaščencev tožeče stranke v sodni register na pooblastilno razmerje nima vpliva, pooblastilo zaradi tega tudi ne preneha. Ker v konkretnem primeru pooblastilo ni bilo odpovedano ali preklicano, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je vabilo na narok za glavno obravnavo vročilo pooblaščencu in nato, ob odsotnosti tako pooblaščenca kot tožnice, izdalo sklep o ustavitvi postopka.
V kolikor je torej tožena stranka menila, da zavrnitev njenega dokaznega predloga predstavlja procesno kršitev, bi le-to morala grajati takoj. Po uveljavitvi pravila o takojšnjem grajanju procesnih kršitev je namreč postal trenutek, ko sodišče razglasi konec dokazovanja, izrazito pomemben procesni trenutek. Tedaj mora stranka opozoriti na morebitne dokaze, ki so bili spregledani. Tožena stranka je s svojim molkom na neizvedbo dokaza pristala, zaradi česar tega ne more več uspešno uveljavljati s pritožbo.