Pri tožniku je podana deformacija prsno-ledvene hrbtenice že iz otroških let, zaradi česar bi bilo mogoče pri njem ugotavljati zmanjšano delovno zmožnost (invalidnost) le v primeru dokazanega poslabšanja tega zdravstvenega stanja. Ker tovrstnega poslabšanja iz medicinske dokumentacije ni ugotoviti, tožbeni zahtevek za (odpravo odločb toženke in za) razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravic na podlagi invalidnosti ni utemeljen. .
prerekanje ločitvene pravice – napotitev na pravdo
Ker tožeča stranka niti v pritožbi, niti v prijavi terjatev v stečajnem postopku ni zatrjevala dejanskega stanu iz 1. odstavka 308. člena ZFPPIPP, to je, da je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo, ali na podlagi izvršilnega naslova, je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, ko je na vložitev tožbe napotilo pritožnika, to je upnika, katerega ločitvena pravica je prerekana.
načelo dispozitivnosti v pravdnem postopku – razpravno načelo – prekluzija – račun – trditveno in dokazno breme glede podlage zahtevka
Račun je enostranska knjigovodska listina, ki sam po sebi še ne izkazuje pogodbene podlage niti glede same sklenitve niti izpolnitve pogodbenih obveznosti. Ob podanih ugovorih tožene stranke bi tožeča stranka morala do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo podati trditveno podlago glede načina izpolnitve svoje pogodbene obveznosti vsaj za račune, za katere je tožena stranka eksplicitno navajala, da blaga ni prevzela.
Ker ZPP s procesnimi pravili, ki urejajo prekluzije glede navajanja novih dejstev in dokazov, omejuje razpravno načelo strank v postopku, to pomeni, da sme sodišče svojo odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka opreti zgolj na tista zatrjevana dejstva in dokaze, ki so jih stranke ponudile znotraj okvira pravil, ki urejajo časovne meje prekluzij glede navajanja novih dejstev in dokazov.
ZP-1 člen 57, 57/3, 64. ZUP člen 68, 68/1, 100, 100/2, 101, 101/2.
zahteva za sodno varstvo – pravočasnost zahteve – smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku – računanje rokov
V 2. odst. 101. čl. ZUP je določeno, da se v primeru, ko je zadnji dan roka nedelja ali praznik ali dela prost dan v RS ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka ne dela, rok izteče s pretekom prvega naslednjega delovnika. Drug dan na katerega se praviloma ne dela je v RS sobota. Zato je potrebno v primeru, kadar se rok izteče na soboto, ugotavljati ali prekrškovni organ na ta dan dela ali ne. Odločilno je dejstvo, da prekrškovni organ pri katerem je bilo potrebno opraviti dejanje postopka (v obravnavanem primeru je bila to Postaja mejne policije S.), dela v soboto, kar pomeni, da ni bil izpolnjen dodatni pogoj, ki ga zakon zahteva za prenos izteka roka na naslednji delovnik kadar ne gre za izrecno navedene dneve.
Zastaranje terjatve iz naslova regresa za letni dopust ni bilo pretrgano s tem, ko je tožnik vsako leto zahteval plačilo, toženec pa se je skliceval na slab ekonomski položaj. S tem ni bil dosežen dogovor o odlogu plačila. Četudi bi se stranki karkoli dogovorili, s pravnim poslom niti ne bi mogli spremeniti zastaralnega roka, ki je določen z zakonom.
Z določitvijo pokojninske osnove je zakonodajalec sledil načelu solidarnosti. Upoštevanje tega načela ne nasprotuje načelu socialne države niti iz njega izvirajoči pravici do socialne varnosti. Tožnikove ustavne (in druge) pravice niso bile kršene, ker je ob ugotovitvi, da njegova starostna pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, skupaj z uskladitvami, presega znesek starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjen od najvišje pokojninske osnove, tožena stranka starostno pokojnino odmerila glede na najvišjo pokojninsko osnovo.
ustavitev postopka – izostanek z naroka – pooblastilo
Sprememba vpisa pooblaščencev tožeče stranke v sodni register na pooblastilno razmerje nima vpliva, pooblastilo zaradi tega tudi ne preneha. Ker v konkretnem primeru pooblastilo ni bilo odpovedano ali preklicano, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je vabilo na narok za glavno obravnavo vročilo pooblaščencu in nato, ob odsotnosti tako pooblaščenca kot tožnice, izdalo sklep o ustavitvi postopka.
ZDR člen 204, 204/1, 204/2. ZPP člen 274, 339, 339/1.
sprememba pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – zavrženje tožbe – relativno bistvena kršitev določb postopka – meje preizkusa po uradni dolžnosti
Tožnik nima neposrednega sodnega varstva glede tožbenega zahtevka za spremembo pogodbe o zaposlitvi, ampak bi moral najprej nasloviti zahtevo na toženo stranko v skladu s 1. odst. 204. ZDR. Ker tega ni storil, bi moralo sodišče prve stopnje tožbo v tem delu zavreči, ker je o tožbenem zahtevku odločilo po vsebini, je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka. Vendar tožnik obstoja te kršitve s pritožbo ni uveljavljal, pritožbeno sodišče pa nanjo ne pazi po uradni dolžnosti, tako da ni imelo podlage, da bi sodbo sodišča prve stopnje v delno razveljavilo in tožbo v delu, ki se nanaša na tožbeni zahtevek za spremembo pogodbe o zaposlitvi, zavrglo.
V kolikor je torej tožena stranka menila, da zavrnitev njenega dokaznega predloga predstavlja procesno kršitev, bi le-to morala grajati takoj. Po uveljavitvi pravila o takojšnjem grajanju procesnih kršitev je namreč postal trenutek, ko sodišče razglasi konec dokazovanja, izrazito pomemben procesni trenutek. Tedaj mora stranka opozoriti na morebitne dokaze, ki so bili spregledani. Tožena stranka je s svojim molkom na neizvedbo dokaza pristala, zaradi česar tega ne more več uspešno uveljavljati s pritožbo.
Za izpolnitev tožbenega zahtevka ne šteje le izpolnitev, ki je identična tistemu, kar se v tožbenem zahtevku oz. tožbi zahteva. Odločilno je, da je bil tožnici izpolnjen zahtevek za pridobitev zahtevane stvarne pravice in da se je tožnica zadovoljila z izpolnitvijo in v posledici izpolnitve umaknila tožbo, zato je tožnica upravičena do povrnitve pravdnih stroškov.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – okoliščine in interesi strank
Tožena stranka je kot edino okoliščino, zaradi katere nadaljevanje delovnega razmerja tožnika ni mogoče, navedla, da naj bi tožnik storil očitano kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Ker je bilo ugotovljeno, da očitane kršitve ni storil, je treba šteti, da tožena stranka navajane okoliščine ni dokazala. Glede na to, da drugih relevantnih navedb, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da obstajajo okoliščine in interesi, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče, tožena stranka niti ni podala, pogoji za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi niso podani.
oprostitev plačila sodne takse – vsebina predloga za taksno oprostitev - pogoji - razlogi za oprostitev
Predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni mogoče ugoditi, če prejema predlagatelj poleg denarne socialne pomoči z opravljanjem priložnostnih del še druge dohodke, s katerimi se preživlja, upoštevaje tudi njegove stroške in preživninsko obveznost, ter znesek sodne takse, saj bo predlagatelj zmogel plačilo sodne takse, ne da bi bila s tem občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja in izpolnjuje preživninsko obveznost.
V spornem obdobju je bil tožnik pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Četudi je bil istočasno vpisan v poslovni register kot samostojni podjetnik posameznik, toženec ni smel o sprememba lastnosti zavarovanca obveznega zavarovanja odločiti v postopku, vodenem po uradni dolžnosti za nazaj. Takšna odločitev ni dovoljena, ker predstavlja nedopusten poseg v predhodno pravnomočno ugotovljen status.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0062967
ZDen člen 72, 72/2, 78, 78/2. ZPP člen 191, 191/1, 191/2.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – skrbnik za posebni primer – kolektivna terjatev – dediščinska skupnost – nujno sosporništvo – naknadno sosporništvo na aktivni strani
Tožnica, ki je bila v delnih odločbah o denacionalizaciji postavljena za skrbnico za poseben primer do zaključka dednega postopka po pokojnem upravičencu, ni bila upravičena zahtevati izpolnitve od tožene stranke v svojem imenu in za svoj račun. Plačilo uporabnine za svoj račun ne bi bila upravičena zahtevati niti kot eden od dedičev premoženja denacionalizacijskega upravičenca. Zapuščina je prešla na dediče z dnem pravnomočnosti delnih odločb o denacionalizaciji. S prehodom se je med dediči vzpostavila posebne vrste skupnost, pri kateri zapuščina pripada vsem dedičem skupno. Subjekt tega premoženja so torej vsi dediči skupaj kot ena enota.
V določilih 191. člena ZPP ne bi bilo ovir za pridružitev v smislu, da bi se prvotni tožnici pridružili novi tožniki, četudi kot nujni sosporniki. V procesnem smislu gre v tem primeru za naknadno sosporništvo, ne pa za zamenjavo tožnikov.
ZZVZZ člen 29, 100. POZZ člen 229, 230. ZDR člen 137.
začasna nezmožnost za delo
Tožnica je bila na podlagi odločb imenovanega zdravnika v spornem obdobju začasno nezmožna za delo za polni delovni čas. To je podlaga za priznanje nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela. Delodajalcu gre pravica do refundacije nadomestila, izplačanega delavki za sporno obdobje in sicer za poln delovni čas, ne pa le za šest ur dnevno.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija
Tožnik nima pogodbe o zaposlitvi, saj se je čas, za katerega je bila sklenjena zadnja pogodba o zaposlitvi za določen čas iztekel. Čeprav se – ker je na delu ostal tudi po poteku časa, za katerega je bila sklenjena ta pogodba o zaposlitvi za določen čas – pogodba o zaposlitvi za določen čas po samem zakonu šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ima pravni interes za tožbo, s katero bo odstranjena pravna negotovost glede zaposlitve pri toženi stranki.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zunajzakonskega partnerja – razveljavitev darilne pogodbe – izpodbojnost – dokazna ocena – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera obdarjenca – dokazno breme
Sodišče prve stopnje je ob pravilni in popolni dokazni oceni zaključilo, da je tožeča stranka, na kateri je bilo dokazno breme, dokazala, da druga toženka – obdarjenka ob sklenitvi darilne pogodbe, s katero ji je prvi toženec podaril delež na nepremičnini, ki je bil odplačan v času trajanja zunajzakonske skupnosti tožnice in prvega toženca, ni bila dobroverna, zato se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
URS člen 26, 125. ZVPSBNO člen 4, 25. OZ člen 352.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - protipravno ravnanje sodnika - zastaranje odškodninske terjatve
O sodnikovem protipravnem ravnanju lahko govorimo le tedaj, če sodnik ne uporabi povsem jasne določbe zakona ali če določen predpis namenoma razlaga v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti ali če iz tega razloga namerno ugotovi relevantne dejanske okoliščine v nasprotju z rezultati dokaznega postopka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročanje odpovedi – pooblaščenec – splošno pooblastilo – pooblastilo za sprejem
Tožnica je imela v postopku pri toženi stranki pooblaščenca, ki je bil na podlagi pooblastila sicer posebej pooblaščen za zastopanje na zagovoru pred odpovedjo. Vendar je iz pooblastila, ki je splošne narave, razvidno, da je bil med ostalim pooblaščen za sprejem odločb in sklepov, v kar je treba šteti tudi sprejem odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Iz tega razloga je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi začela učinkovati od dneva prejema s strani pooblaščenca in ne od dneva, ko je bila tožnici dejansko vročena.
dedni dogovor – učinek sodne poravnave – rok za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave
Dedni dogovor ima učinek sodne poravnave. Zato ga je mogoče izpodbijati le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ne pa s pritožbo proti sklepu o dedovanju.
Pri roku za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave je treba upoštevati okoliščino teka zapuščinskega postopka po sami sklenitvi dednega dogovora.