vročanje – vročanje pravni osebi – izogibanje vročanju – nabitje na vrata – fikcija vročitve
Kot „pravnorelevantne“ je mogoče šteti zgolj poskuse vročanja na poslovnem naslovu tožene stranke (skupaj pet poskusov vročitve), vendar pa predhodni neuspeli poskusi vročitev predstavljajo okoliščino, ki pritožbeno sodišče utrjujejo v prepričanju, da tožena stranka ni poskrbela za možnost vročitve oz. da izogibanje vročitvam tudi s strani zakonitega zastopnika tožene stranke kaže na zlorabo, ki ji ne gre dati pravnega varstva. Dejstvo, da pravna oseba ne organizira svojega poslovanja tako, da bi uredila sprejemanje pisanj na svojem sedežu, nikakor ne more iti v škodo nasprotne stranke, ki se zanese na podatke v sodnem registru.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – ničnost – izpodbojnost – zmota
ZDR ne določa, da je sporazum o prenehanju delovnega razmerja neveljaven tudi v primeru izostanka določbe o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova brezposelnosti. Iz tega razloga zato sporazum ni neveljaven, neveljaven pa tudi ni, ker je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je bil tožnik seznanjen s posledicami, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova brezposelnosti.
Zštip člen 11, 13, 13/1, 16, 18. Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij člen 11. ZDoh-2 člen 97, 97/2, 113, 113/2.
državna štipendija – skupni dohodek družine – izguba
Ker se v skupni dohodek družine za izračun premoženjskega cenzusa za dodelitev državne štipendije vštevajo le dohodki in prejemki družinskih članov, ki so taksativno našteti v 16. členu Zakona o štipendiranju, med katerimi pa ni navedene izgube pri odsvojitvi kapitala, tožnik neutemeljeno zahteva, da se v skupni dohodek družine upošteva tudi izguba pri odsvojitvi kapitala.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 34, 204, 204/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – majhna tatvina – poskus
Kaznivo dejanje poskusa kaznivega dejanja majhne tatvine ne obstaja, saj poskus majhne tatvine ni kazniv. Glede na to tožnici očitano ravnanje (da si je v poslovalnici tožene stranke protipravno prilastila izdelke v skupni vrednosti 8,32 EUR) ne vsebujejo vseh znakov kaznivega dejanja, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. pa ni utemeljena.
ZDR člen 7, 7/2, 109. ZSPV člen 3, 3/3. Kolektivna pogodba za kmetijsko in živilsko industrijo Slovenije člen 65, 65/5.
odpravnina – kolektivna pogodba – prispevki
Tudi odpravnina ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki je izplačana po kolektivni pogodbi in presega višino desetih povprečnih mesečnih plač v RS, se šteje za odpravnino, izplačano zaradi prenehanja delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih. Iz tega razloga se od odpravnine (oziroma od presežka odpravnine nad višino desetih povprečnih mesečnih plač v RS) ne obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost.
ZPIZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-b, 5, 22, 94, 94/3, 94/3-2, 103. ZDR člen 80, 80/1, 88, 88/1, 88/1-1, 204, 204/3. OZ člen 18.
nadomestilo za invalidnost – prenehanje delovnega razmerja
Kljub formalni pomanjkljivosti postopka, ko delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi invalidu ni pridobil mnenja komisije za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi, in četudi delavec zoper odpoved ni uveljavljal sodnega varstva v predpisanem roku, ni mogoče sklepati, da mu delovno razmerje prenehalo po njegovi volji ali krivdi. Upoštevaje, da je bil podan utemeljen razlog za odpoved, je treba šteti, da je delavcu delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje ali krivde, tako da je upravičen do vtoževanega nadomestila za invalidnost.
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi mobbinga in diskriminacije je bil utemeljeno zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da sta imeli nadrejeni uslužbenki do tožnice korekten odnos, da sta jo kot kvalificirano uslužbenko cenili, nista pa tolerirali neopravljanja nekaterih odrejenih nalog. V času odsotnosti sta jo morali razrešiti z dela na nekaterih projektih, ki so bili vezani na rok, da ne bi prišlo do zamude. Tožena stranka tudi v zvezi s premestitvijo ni ravnala krivdno in tožnici ni hotela škodovati niti je ni premestila, zato ker je tožnica predhodno sprožila postopek za varstvo pravic.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0067023
OZ člen 198, 381, 619, 637, 637/2. ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1, 212.
trditveno in dokazno breme – sklicevanje na listine - odgovornost za napake – uporabnina - procesne obresti – potni nalog – pogodba o delu
Tožena stranka se je sklicevala na vsebino reklamacijskih zapisnikov, ki pomanjkljive trditvene podlage ne morejo nadomestiti. Ni namreč naloga sodišča, da iz listin, ki so predložene kot dokaz, samo izbira pomembna dejstva. Takšno ravnanje bi predstavljajo poseg v pravico tožeče stranke, da oblikuje konkretno obrambo ugovoru, poleg tega pa bi bilo tudi nepristransko in bi predstavljalo aktivnost sodišča, ki bi porušilo razpravno ravnovesje v postopku.
Kdor uveljavlja, da je upravičen do nadomestitve koristi za uporabo njegove stvari, mora dokazati, še prej pa konkretno navesti, kakšna naj bi ta bila.
URS člen 26, 125. ZVPSBNO člen 4, 25. OZ člen 352.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - protipravno ravnanje sodnika - zastaranje odškodninske terjatve
O sodnikovem protipravnem ravnanju lahko govorimo le tedaj, če sodnik ne uporabi povsem jasne določbe zakona ali če določen predpis namenoma razlaga v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti ali če iz tega razloga namerno ugotovi relevantne dejanske okoliščine v nasprotju z rezultati dokaznega postopka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročanje odpovedi – pooblaščenec – splošno pooblastilo – pooblastilo za sprejem
Tožnica je imela v postopku pri toženi stranki pooblaščenca, ki je bil na podlagi pooblastila sicer posebej pooblaščen za zastopanje na zagovoru pred odpovedjo. Vendar je iz pooblastila, ki je splošne narave, razvidno, da je bil med ostalim pooblaščen za sprejem odločb in sklepov, v kar je treba šteti tudi sprejem odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Iz tega razloga je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi začela učinkovati od dneva prejema s strani pooblaščenca in ne od dneva, ko je bila tožnici dejansko vročena.
Pri tožniku je podana deformacija prsno-ledvene hrbtenice že iz otroških let, zaradi česar bi bilo mogoče pri njem ugotavljati zmanjšano delovno zmožnost (invalidnost) le v primeru dokazanega poslabšanja tega zdravstvenega stanja. Ker tovrstnega poslabšanja iz medicinske dokumentacije ni ugotoviti, tožbeni zahtevek za (odpravo odločb toženke in za) razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravic na podlagi invalidnosti ni utemeljen. .
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zunajzakonskega partnerja – razveljavitev darilne pogodbe – izpodbojnost – dokazna ocena – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera obdarjenca – dokazno breme
Sodišče prve stopnje je ob pravilni in popolni dokazni oceni zaključilo, da je tožeča stranka, na kateri je bilo dokazno breme, dokazala, da druga toženka – obdarjenka ob sklenitvi darilne pogodbe, s katero ji je prvi toženec podaril delež na nepremičnini, ki je bil odplačan v času trajanja zunajzakonske skupnosti tožnice in prvega toženca, ni bila dobroverna, zato se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
Zastaranje terjatve iz naslova regresa za letni dopust ni bilo pretrgano s tem, ko je tožnik vsako leto zahteval plačilo, toženec pa se je skliceval na slab ekonomski položaj. S tem ni bil dosežen dogovor o odlogu plačila. Četudi bi se stranki karkoli dogovorili, s pravnim poslom niti ne bi mogli spremeniti zastaralnega roka, ki je določen z zakonom.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija
Tožnik nima pogodbe o zaposlitvi, saj se je čas, za katerega je bila sklenjena zadnja pogodba o zaposlitvi za določen čas iztekel. Čeprav se – ker je na delu ostal tudi po poteku časa, za katerega je bila sklenjena ta pogodba o zaposlitvi za določen čas – pogodba o zaposlitvi za določen čas po samem zakonu šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ima pravni interes za tožbo, s katero bo odstranjena pravna negotovost glede zaposlitve pri toženi stranki.
ZDR člen 204, 204/1, 204/2. ZPP člen 274, 339, 339/1.
sprememba pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – zavrženje tožbe – relativno bistvena kršitev določb postopka – meje preizkusa po uradni dolžnosti
Tožnik nima neposrednega sodnega varstva glede tožbenega zahtevka za spremembo pogodbe o zaposlitvi, ampak bi moral najprej nasloviti zahtevo na toženo stranko v skladu s 1. odst. 204. ZDR. Ker tega ni storil, bi moralo sodišče prve stopnje tožbo v tem delu zavreči, ker je o tožbenem zahtevku odločilo po vsebini, je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka. Vendar tožnik obstoja te kršitve s pritožbo ni uveljavljal, pritožbeno sodišče pa nanjo ne pazi po uradni dolžnosti, tako da ni imelo podlage, da bi sodbo sodišča prve stopnje v delno razveljavilo in tožbo v delu, ki se nanaša na tožbeni zahtevek za spremembo pogodbe o zaposlitvi, zavrglo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Tožnik bi se šele od seznanitve s pozivom tožene stranke nazaj na delo lahko ravnal po pozivu, za čas pred seznanitvijo pa mu ni mogoče očitati, da je z dela izostal neopravičeno. Zaradi te neopravičene odsotnosti izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Z določitvijo pokojninske osnove je zakonodajalec sledil načelu solidarnosti. Upoštevanje tega načela ne nasprotuje načelu socialne države niti iz njega izvirajoči pravici do socialne varnosti. Tožnikove ustavne (in druge) pravice niso bile kršene, ker je ob ugotovitvi, da njegova starostna pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, skupaj z uskladitvami, presega znesek starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjen od najvišje pokojninske osnove, tožena stranka starostno pokojnino odmerila glede na najvišjo pokojninsko osnovo.
V kolikor je torej tožena stranka menila, da zavrnitev njenega dokaznega predloga predstavlja procesno kršitev, bi le-to morala grajati takoj. Po uveljavitvi pravila o takojšnjem grajanju procesnih kršitev je namreč postal trenutek, ko sodišče razglasi konec dokazovanja, izrazito pomemben procesni trenutek. Tedaj mora stranka opozoriti na morebitne dokaze, ki so bili spregledani. Tožena stranka je s svojim molkom na neizvedbo dokaza pristala, zaradi česar tega ne more več uspešno uveljavljati s pritožbo.
Če se tožena stranka na trditve tožeče stranke ustrezno (konkretizirano, substancirano) ne odzove, mora sodišče neprerekano dejstvo šteti za priznano, ne pa zahtevati od tožeče stranke, da to dejstvo dokaže (2. odstavek 214. člena ZPP).