predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
Dolžniku je bila z odločbo odobrena izredna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Iz 2. točke izreka navedene odločbe izhaja, da bo predujem za začetek stečajnega postopka založen iz proračunskih sredstev sodišča, ko bo izdan sklep o začetku stečajnega postopka. Iz navedenega izhaja, da je predujem za začetne stroške stečajnega postopka zagotovljen. To pa pomeni da je podan tudi ta pogoj za začetek stečajnega postopka.
dodatni sklep o dedovanju - kasneje najdeno premoženje - odpoved dediščini v korist določenega dediča
Odpoved dediščini v korist določenega dediča se šteje le kot izjava o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, ne pa tudi o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057662
OZ člen 179, 352. ZPP 14, 154, 161.
identično dejansko stanje – vezanost na kazensko sodbo – obstoj protipravnega ravnanja – zastaranje – soprispevek oškodovanca – pretep – intenzivnost strahu – zapadlost plačila nepremoženjske škode – načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine – odmera stroškov po uspehu
Tožnik je torej začel s spopadom, prvo toženec pa je nanj le reagiral, zato je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje o tožnikovem prispevku k nastali škodi v višini 50%.
pogodba o medsebojnih razmerjih – tožba na ugotovitev veljavnosti pogodbe o urejanju medsebojnih razmerij – večina za sklenitev pogodbe - etažni lastniki – neprava retroaktivnost
Ko je stopil v veljavo novi zakon, je postala pogodba o urejanjih medsebojnih razmerij (ki ni bila podpisana s strani enega etažnega lastnika) veljavna in s tem ni več negotovosti ali ogrožanja pravnega položaja predlagatelja s strani nasprotnih udeležencev, zato je predlagatelj izgubil pravni interes za vložitev tožbe na ugotovitev veljavnosti pogodbe.
kaznovanje odvetnika – vzdrževanje reda na glavni obravnavi – žalitev sodišča in drugih udeležencev v postopku
Izdaja sklepa o kaznovanju na podlagi 304. člena ZPP v zvezi z 11. členom ZPP ni omejena zgolj na vzdrževanje reda na glavni obravnavi. Do žalitve sodišča ali drugih udeležencev v postopku oz. do oviranja dela sodišča lahko pride tudi pred ali po zaključku glavne obravnave in ne le med samo glavno obravnavo, npr. ob prihodu ali odhodu udeležencev iz sodne dvorane, ko se glavna obravnava še ni začela oz. se je že končala, zato lahko sodišče sklep o kaznovanju zaradi žalitve sodišča ali drugih udeležencev v postopku izda tudi izven glavne obravnave.
Pritožnica se je na naroku vedla neprimerno s tem, ko je brez dovoljenja sodišča opravljala telefonske klice preko svojega mobilnega telefona med trajanjem glavne obravnave.
Nosilni razlog, ki je privedel do ničnosti obeh pogodb (ne le posameznih pogodbenih določb), je bilo dejstvo, da pogodbi nista izključevali možnosti izigravanja prepovedi 69. člena ZTLR (nista imeli določb, ki bi obvarovale dolžnika pred zlorabo, da bi upnik prejel v lastnino stvar, ki je vredna več, kot je njegova terjatev). Ker pogodba ni nična zato, ker po svoji vsebini in namenu nasprotuje temeljnim moralnim načelom, ni podlage za uporabo 2. odstavka 104. člena ZOR.
Ni in ne more biti sporno, da se predkupni upravičenec lahko kadarkoli predkupni pravici odpove (načelo dispozitivnosti iz 3. člena OZ – prosto urejanje obligacijskih razmerij). Odpoved je enostranska izjava volje predkupnega upravičenca. Ker se določbe OZ, ki se nanašajo na pogodbe, po 14. členu smiselno uporabljajo tudi za druge pravne posle, in je načeloma predpisana neobličnost pravnih poslov, odpoved (enostranska izjava volje) ni obličen pravni posel. Izjema iz 52. člena OZ glede obličnosti (pisne oblike) velja le glede prenosa nepremičnin (lastninske pravice ali ustanovitve druge stvarne pravice na nepremičnini), predkupna pravica pa ni stvarna pravica na nepremičnini, kar velja tako za pogodbeno predkupno pravico kot tudi zakonito.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055469
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 312. ZPP člen 189.
izvršilni naslov – ugovor - prenehanje terjatve – pobot – materialnopravni pobot - izjava o pobotu - litispendenca
Pritrditi pa je treba pritožniku, da je v ugovoru uveljavljal prenehanje terjatve zaradi pobota že na podlagi pobotne izjave z dne 08. 10. 2008, torej izjave, ki je bila dana pred vložitvijo predloga za izvršbo v konkretnem primeru. Sodišče prve stopnje je namreč štelo, da dolžnik šele v tem izvršilnem postopku ugovarja prenehanje terjatve z uveljavljanjem svoje terjatve v pobot, in ker hkrati uveljavlja svojo terjatev do upnice tudi v izvršilnem postopku, opr. št. Ig 000/00, ki ga je sam sprožil, je nastopila litispendenca. Ker pa dolžnik uveljavlja prenehanje terjatve na podlagi pobotne izjave, podane pred vložitvijo predloga za izvršbo, ne uveljavlja pobota šele v izvršilnem postopku in zato litispendenca ni podana.
ZJC člen 2, 2/2, 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-14. ZLS člen 19b, 21. ZVO-1 člen 149.
padec na javni cesti – neočiščena in nesplužena pot – upravljanje javnega dobra – krajevna skupnost
Tisti, ki je dolžan javno dobro upravljati, je dolžan zagotoviti tudi ustrezno urejanje in čiščenje javnega dobra.
Krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava v okviru nalog, ki jih opravljajo samostojno in za svoje obveznosti odgovarjajo same, občina pa le subsidiarno.
vročanje v hišni predalčnik – onemogočen dostop do poštnega nabiralnika
Sodišče prve stopnje je pravilno opravilo vročitev v skladu s členom 142 ZPP, tako, da je bilo sodno pisanje puščeno v hišnem predalčniku, vendar je v takem primeru možno dokazovati, da vročanje pisanja toženki ni bilo možno na tak način, ker ji je bil onemogočen dostop do poštnega nabiralnika.
povzročitev škode – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – imetnik nevarne stvari – krivdna odškodninska odgovornost – protipravnost – vzročna zveza – predvidljivost škodnega dogodka – mejni prag zadostne verjetnosti – upravnik – spolzko stopnišče v stanovanjski stavbi
Upravnik ni imetnik nevarne stvari, ki naj bi jo predstavljalo zaradi neočiščenega madeža spolzko stopnišče v stanovanjski stavbi. S pogodbo o upravljanju je namreč prevzel le posle upravljanja s stavbo, s katero pa nanj ni bilo preneseno niti razpolaganje niti uporaba stopnišča v njegovo korist, prav tako pa tudi ne vzdrževanje ali nadzor stopnišča v njegovo osebno korist.
Stopnišče samo po sebi ne predstavlja nevarne stvari. Če pa postane nevarno (spolzko) zaradi neustreznega čiščenja, pride lahko v poštev odškodninska odgovornost vzdrževalca (upravnika) na podlagi krivdne odgovornosti. V spornem primeru upravnik ni kršil pogodbe o čiščenju, saj se na njeni podlagi ni zavezal, da bo zagotavljal neprekinjeno oz. stalno čistočo na stopnišču, temveč le, da bo izvrševal potrebno število ustreznih čiščenj po dogovorjeni dinamiki.
šport - zastopanje športnika - agencijska pogodba - pogodba o trgovskem zastopanju - oblika kot pogoj za veljavnost pogodbe - ekskluzivno (izključno) zastopanje - zastopnikove obveznosti - obveznosti naročitelja - dispozitivna narava zakonskih določb - pravni posel - provizija - pravica do provizije - nedovoljene pritožbene novote
Neutemeljena je pritožbena navedba, da se ekskluzivnost zastopanja, ki je bila dogovorjena za Slovenijo, Anglijo in Francijo, ne nanaša na primere, ko pogodbo sklene igralec sam, saj ima v skladu s tretjim odstavkom 823. člena OZ zastopnik, ki v skladu s pogodbo deluje le na določenem območju ali z določenimi strankami, pravico do provizije tudi za tiste pogodbe, ki so sklenjene za naročnika s strankami tega območja oziroma z določenimi strankami brez zastopnikovega posredovanja. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, navedena določba preprečuje, da bi naročitelj brez odmene koristil zastopnikova prizadevanja in glede na navedeno na pravico zastopnika do plačila provizije v primeru ekskluzivnosti pogodbe ne vpliva dejstvo, da je pogodbo sklenil naročitelj oz. igralec sam.
Dejavnost družbe B. d.o.o. je prevzela tožena stranka: proizvodnja družbe B. d.o.o. se ob izbrisu iz sodnega registra ni prekinila, ampak se je nadaljevala v istih prostorih, z uporabo istih delovnih sredstev in tehnologije, v okviru tožene stranke. Tožena stranka je proizvodnjo nadaljevala z 22 delavci družbe B. d.o.o., tako da je treba tudi za tožeče stranke, ki jim je delovno razmerje pri B. d.o.o. prenehalo na podlagi odpovedi zaradi likvidacije družbe, šteti, da so avtomatično prešli k toženi stranki. Za čas, ko dela niso opravljali, jim je tožena stranka dolžna priznati vse pravice z dela in po delu.
URS člen 23, 26. ZVPSBNO člen 1, 20. ZPP člen 19, 19/1, 19/2.
spor o pristojnosti
Ureditev v ZVPSBNO ne pokriva primerov iz 26. čl. URS, tožbo v konkretni zadevi pa je glede na zatrjevano dejansko stanje treba obravnavati prav na navedeni podlagi. Za odločanje o njej pa je po splošnih pravilih ZPP o pristojnosti pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065593
OZ člen 131, 131/2.
nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca – nevarna dejavnost - gradbeništvo – objektivna odškodninska odgovornost – subjektivna odškodninska odgovornost – pristojnost v odškodninskih delovnih sporih
Vsakršno delo, ki je opravljeno v gradbeništvu, še ne pomeni nevarno delo v smislu objektivne odgovornosti. Delo, ki ga je opravljal tožnik in sicer da je moral odstraniti filc, ki se je zapletel med železne, pokonci stoječe armaturne palice, ni delo s povečano nevarnostjo. Takšno delo namreč samo po sebi ni nevarno, saj ob njegovem rednem poteku ni ogroženo življenje in zdravje ljudi, torej ne gre za delo s povečano nevarnostjo in takšne narave mu tudi ne daje okoliščina, da so bile armaturne palice napete.
Na podlagi določila 5. člena ZDSS – 1 je delovno sodišče pristojno za reševanje odškodninskih sporov zaradi škode, ki je delavcu nastala na delu ali v zvezi z delom, če delavec toži delodajalca oziroma delodajalca in zavarovalnico kot sospornika. Za reševanje sporov, kjer delavec toži za povrnitev škode le zavarovalnico, pa je pristojno redno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064254
ZPP člen 8. OZ člen 435, 1035.
dokazi in dokazna ocena – prosta presoja dokazov – prodajna pogodba – asignacijska pogodba – izpolnitveni pomočnik
V danem primeru na podlagi vsakega posameznega dokaza sicer res ne bi bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, kdo je nastopal kot naročnik dobavljenih plošč. Je pa to mogoče ugotoviti na podlagi analize vsakega posameznega dokaza v primerjavi z drugimi (komparacijo) in na podlagi presoje vseh skupaj (sinteza).
obstoj služnostne pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – priposestvovanje
Po 2. odst. 44. člena SPZ z naslovom „Omejitev priposestvovanja“ pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Gre za udejanjanje načela zaupanja v zemljiško knjigo, ki ga je SPZ povzdignil v eno osnovnih načel civilnega prava, osrednje pravilo, ki utrjuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo, pa izhaja prav iz citirane zakonske določbe. To s pozitivnega stališča pomeni, da na nepremičnini obstajajo samo tiste pravice, ki so vpisane v zemljiško knjigo, z negativnega stališča pa, da pravica na nepremičnini ne obstaja, če ni vpisana v zemljiško knjigo.
razlaga pogodbenih določil – jasno besedilo pogodbe – jezikovna razlaga pogodbe – dobesedni pomen izrazov v pogodbi – poroštvena pogodba – pogodba o prevzemu dolga
Če je pogodbeno določilo jasno in razumljivo, potem za njegovo uporabo ni potrebna nobena razlagalna metoda. Uporabi se tako, kot je zapisano.
V primeru spornosti pogodbenih določil se lahko korigira in dopolnjuje razlaga, do katere bi prišli s preučevanjem zapisa pogodbe, ne more pa se je v celoti spremeniti (razen v primeru navidezne pogodbe, kar pa ni predmet trditvene podlage te zadeve).