šport - zastopanje športnika - agencijska pogodba - pogodba o trgovskem zastopanju - oblika kot pogoj za veljavnost pogodbe - ekskluzivno (izključno) zastopanje - zastopnikove obveznosti - obveznosti naročitelja - dispozitivna narava zakonskih določb - pravni posel - provizija - pravica do provizije - nedovoljene pritožbene novote
Neutemeljena je pritožbena navedba, da se ekskluzivnost zastopanja, ki je bila dogovorjena za Slovenijo, Anglijo in Francijo, ne nanaša na primere, ko pogodbo sklene igralec sam, saj ima v skladu s tretjim odstavkom 823. člena OZ zastopnik, ki v skladu s pogodbo deluje le na določenem območju ali z določenimi strankami, pravico do provizije tudi za tiste pogodbe, ki so sklenjene za naročnika s strankami tega območja oziroma z določenimi strankami brez zastopnikovega posredovanja. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, navedena določba preprečuje, da bi naročitelj brez odmene koristil zastopnikova prizadevanja in glede na navedeno na pravico zastopnika do plačila provizije v primeru ekskluzivnosti pogodbe ne vpliva dejstvo, da je pogodbo sklenil naročitelj oz. igralec sam.
ZZK-1 člen 86, 88. ZIZ člen 192. SPZ člen 42. ZGD-1 člen 7/1.
samostojni podjetnik – pogodbena omejitev razpolaganja z nepremičnino – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi
Glede na vezanost premoženja na osebo podjetnika in enotnost osebnega in podjetniškega premoženja ni pomembno, da je dolg nastal kot posledica opravljanja dejavnosti s.p. in ne fizične osebe. Pogodbena omejitev razpolaganja z nepremičnino ni ovira za izvršbo nanjo in tudi ne za zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi, saj v izvršilnem postopku kupec pridobi lastninsko pravico na originaren način in ne derivativno s pogodbo od lastnika, ki nima pravice odtujitve in obremenitve.
stranska intervencija – pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi
Pritožnik utemeljuje svoj interes za to, da bi se mu v pravdi pridružila S., ne pa interesa S., ki je relevanten za udeležbo intervenienta v pravdi. Intervencija je dopustna le, če je podan intervenientov pravni interes, in takrat, kadar je s stranko, ki se ji pridružuje, v takšnem razmerju, da bi odločitev lahko vplivala na njegov civilnopravni ali javnopravni položaj.
Stranski intervenient mora sam zatrjevati dejstvo o svojem pravnem interesu in sam se tudi odloči, ali se bo pridružil stranki v tuji pravdi. Kadar pa stranka sama želi, da se ji v pravdi pridruži stranski intervenient, lahko zgolj predlaga, da se tega o pravdi obvesti. Takšnega predloga pa pritožnik ni podal.
napotitev na pravdo – sporna dejstva - prikrajšanje nujnega deleža
Če pritožnik ni sprožil pravde, na katero je bil napoten s strani zapuščinskega sodišča, se na spornost dejstva, da izročilna pogodba z dne 16.1.1984 predstavlja neodplačni pravni posel, ne more več sklicevati, pač pa mu daje 5. odstavek 213. člena ZD možnost uveljavljati svoje pravice v pravdi.
pogodba o medsebojnih razmerjih – tožba na ugotovitev veljavnosti pogodbe o urejanju medsebojnih razmerij – večina za sklenitev pogodbe - etažni lastniki – neprava retroaktivnost
Ko je stopil v veljavo novi zakon, je postala pogodba o urejanjih medsebojnih razmerij (ki ni bila podpisana s strani enega etažnega lastnika) veljavna in s tem ni več negotovosti ali ogrožanja pravnega položaja predlagatelja s strani nasprotnih udeležencev, zato je predlagatelj izgubil pravni interes za vložitev tožbe na ugotovitev veljavnosti pogodbe.
povzročitev škode – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – imetnik nevarne stvari – krivdna odškodninska odgovornost – protipravnost – vzročna zveza – predvidljivost škodnega dogodka – mejni prag zadostne verjetnosti – upravnik – spolzko stopnišče v stanovanjski stavbi
Upravnik ni imetnik nevarne stvari, ki naj bi jo predstavljalo zaradi neočiščenega madeža spolzko stopnišče v stanovanjski stavbi. S pogodbo o upravljanju je namreč prevzel le posle upravljanja s stavbo, s katero pa nanj ni bilo preneseno niti razpolaganje niti uporaba stopnišča v njegovo korist, prav tako pa tudi ne vzdrževanje ali nadzor stopnišča v njegovo osebno korist.
Stopnišče samo po sebi ne predstavlja nevarne stvari. Če pa postane nevarno (spolzko) zaradi neustreznega čiščenja, pride lahko v poštev odškodninska odgovornost vzdrževalca (upravnika) na podlagi krivdne odgovornosti. V spornem primeru upravnik ni kršil pogodbe o čiščenju, saj se na njeni podlagi ni zavezal, da bo zagotavljal neprekinjeno oz. stalno čistočo na stopnišču, temveč le, da bo izvrševal potrebno število ustreznih čiščenj po dogovorjeni dinamiki.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062893
ZIKS člen 145b, 146c. ZDen člen 72.
vrnitev zaplenjenih nepremičnin – odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe stvari – zavezanec za plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe stvari – višina odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe stvari – najemnina
Gibanje najemnin je v večji korelaciji s cenami življenjskih potrebščin, kakor z gibanjem cen nepremičnin, zato je sodišče prve stopnje pravilno sledilo izvedeniškemu mnenju in pravilno ni uporabilo indeksa rasti gradbenih cen, ki je po mnenju izvedenke tudi neustrezen, saj se najemnina usklajuje z gibanjem maloprodajnih cen oziroma inflacijo.
Na podlagi 145.c člena ZIKS je zavezanec za vrnitev nepremičnin v naravi odgovoren za odškodnino iz naslova nezmožnosti uporabe.
Konkretna pogodba o dosmrtnem preživljanju dogovora o vpisu prepovedi razpolaganja s premoženjem oziroma prepovedi odtujitve in obremenitve nima, vsebuje le dogovor o vpisu utesnitve lastninske pravice v zemljiško knjigo. Ker v pogodbi dogovora glede predlagane prepovedi razpolaganja s premoženjem ni, je bilo treba zemljiškoknjižni predlog za vpis predznambe prepovedi zavrniti.
kaznovanje odvetnika – vzdrževanje reda na glavni obravnavi – žalitev sodišča in drugih udeležencev v postopku
Izdaja sklepa o kaznovanju na podlagi 304. člena ZPP v zvezi z 11. členom ZPP ni omejena zgolj na vzdrževanje reda na glavni obravnavi. Do žalitve sodišča ali drugih udeležencev v postopku oz. do oviranja dela sodišča lahko pride tudi pred ali po zaključku glavne obravnave in ne le med samo glavno obravnavo, npr. ob prihodu ali odhodu udeležencev iz sodne dvorane, ko se glavna obravnava še ni začela oz. se je že končala, zato lahko sodišče sklep o kaznovanju zaradi žalitve sodišča ali drugih udeležencev v postopku izda tudi izven glavne obravnave.
Pritožnica se je na naroku vedla neprimerno s tem, ko je brez dovoljenja sodišča opravljala telefonske klice preko svojega mobilnega telefona med trajanjem glavne obravnave.
Od prodajalcev v trgovini ni mogoče terjati, da vsak hip poskrbijo za to, da na tleh ne leži kakšen od izdelkov oz. da takoj odstranijo morebitne padle, razsute ali razlite izdelke, ki so lahko posledica tudi morebitne nerodnosti kupca, ki jim izpade izdelek oz. ki izdelek porinejo na tla. Neskrbnost bi bila lahko sicer izkazana v primerih, ko prodajalci oz. prodajalke kljub temu, da bi opazili na tleh ležeče oz. razsute ali razlite izdelke, ne bi ukrepali ustrezno in tal očistili oz. izdelke postavili nazaj oz. jih odstranili ali pa v primerih, ko bi popolnoma opustili nadzor nad stanjem oz. prehodnostjo nakupovalnih poti v trgovini.
SPZ člen 18, 18/1, 48, 54, 55, 57. ZTLR člen 22, 23, 24, 25, 26. ZPP člen 285, 337, 337/1.
vlaganja solastnika v solastno nepremičnino – nova stvar – nastanek stvarnopravne pravice na nepremičnini – verzijski zahtevek – povrnitev vrednosti vlaganj - zastaranje
Določba 48. člena SPZ se uporablja tudi pri vlaganjih enega od solastnikov v solastno nepremičnino; vsako vlaganje ob izostanku ustreznega dogovora ima lahko za posledico povečanje vrednosti solastnih deležev sorazmerno v korist vseh solastnikov, graditelju pa ostane le verzijski zahtevek ob omenjenih zakonskih pogojih. Nepremičnina je po novi ureditvi prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami (prvi odstavek 18. člena SPZ) in zato ne more pri povečanju vrednosti nepremičnine nastati v pravnem smislu nova stvar. Nepremičnina je glede na določbo 54. člena SPZ vselej glavna stvar ter se lastninska pravica na nepremičnini razširi na premičnino, ki je postala sestavina nepremičnine. Z uveljavitvijo SPZ pa tudi ne pridejo več v poštev določbe o spojitvi ter izdelavi nove nepremičnine (55. in 57. člen SPZ), ker se nanašajo le na premične stvari.
Tožnik bi moral dokazati, da je bila sklenjena nova pogodba (dogovor), s katero(im) so bili spremenjeni solastninski deleži, določeni v zemljiškoknjižni listini z dne 5.3.1993. Zgolj v tem primeru bi lahko uveljavil višji solastninski delež na podlagi stvarnopravnih učinkov takšnega pravnega posla.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sodno varstvo
Delodajalec ne more s samostojno tožbo izpodbijati odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec, tudi če gre za izredno odpoved delavca, jo mora delodajalec kot odpoved pogodbe o zaposlitvi upoštevati. Zakonitost oziroma utemeljenost izredne odpovedi se namreč lahko ugotavlja le posredno: ali pri presoji utemeljenosti zahtevka delavca za odpravnino in odškodnino ali pri presoji zahtevka delodajalca za plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izredne odpovedi in takojšnjega prenehanja dela.
razlaga pogodbenih določil – jasno besedilo pogodbe – jezikovna razlaga pogodbe – dobesedni pomen izrazov v pogodbi – poroštvena pogodba – pogodba o prevzemu dolga
Če je pogodbeno določilo jasno in razumljivo, potem za njegovo uporabo ni potrebna nobena razlagalna metoda. Uporabi se tako, kot je zapisano.
V primeru spornosti pogodbenih določil se lahko korigira in dopolnjuje razlaga, do katere bi prišli s preučevanjem zapisa pogodbe, ne more pa se je v celoti spremeniti (razen v primeru navidezne pogodbe, kar pa ni predmet trditvene podlage te zadeve).
spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava - valuta obveznosti - pristna valutna terjatev - zamudne obresti - leasing
Tožnica, ki je imela tako imenovano pristno valutno terjatev, je smela ob vložitvi tožbe (po tedanjih predpisih) zahtevek postaviti v tuji valuti, lahko pa ga je tudi pretvorila v domačo valuto. Tožnica se je odločila za pretvorbo v domačo valuto (tedaj SIT), vendar pa s tem ni mogla spremeniti tega, katero materialno pravo je treba uporabiti ob odločanju o tožbenem zahtevku.
pridobitev lastninske pravice zakoncev – načini pridobitve lastninske pravice
Po določilu 2. odst. 51. člena ZZZDR je sicer premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje, vendar pa takšna določba ne pomeni, da ob tem ni (bilo) potrebno, da so (bile) za pridobitev (skupne) lastnine izpolnjene tudi predpostavke 20. in nadaljnjih členov ZTLR (ki je veljal v času, ko so se objekti po ugotovitvah sodišča prve stopnje gradili). Zakonca namreč v pravnem prometu, v razmerjih z drugimi subjekti, nastopata sicer skupaj, vendar pa v takih razmerjih lahko pridobivata lastninsko pravico le na načine iz 20. (brez dedovanja) in naslednjih členov ZTLR, po uveljavitvi SPZ pa na načine, ki so določeni v tem zakonu.