začasna odredba – verjetno izkazana terjatev – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – čas za pripravo
Sodišče je pri odločanju o predlagani začasni odredbi vezano na trditve tožnika v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe in v okviru teh trditev mora presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe. Upoštevaje, da je tožnik v tožbi obširno navajal, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora v razumnem roku, ker je med vročitvijo vabila na zagovor in dnevom, ko bi naj potekal zagovor, potekel le en delovni dan, je treba šteti, da je njegova terjatev v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi verjetno izkazana.
izvršba na nepremičnine - rubež nepremičnine - naknaden vpis v zemljiško knjigo - predhodno vprašanje - tožba na vpis lastninske pravice
ZIZ zahteva, da je vprašanje lastninske pravice, ki je v postopku izvršbe na nepremičnine predhodno vprašanje, rešeno na kvalificiran način, lahko tudi tako, da upnik s tožbo doseže vpis lastninske pravice na dolžnika. To omogoča 168. člen ZIZ, s prekinitvijo postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja.
Tožnica, ki je izpolnila starostni pogoj in pogoj pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine, je kot oseba, ki ni obvezno zavarovana (samostojne dejavnosti ne opravlja kot edini ali glavni poklic, ker v obdobju zadnjih treh let dobiček iz dejavnosti ni presegel letnega zneska minimalne plače), ob izpolnjenih ostalih pogojih upravičena do polne pokojnine, zato je upravičena tudi do delne pokojnine.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 251, 252, 252/1, 252/1-5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor
Tožnica v postopku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni predložila potrdila zdravnika, iz katerega bi izhajalo, da ji zdravstvene težave onemogočajo udeležbo na zagovoru. Zgolj dejstvo, da je bila v tem času odsotna z dela zaradi bolezni, ne pomeni opravičljive odsotnosti z zagovora niti razloga za preložitev zagovora. Iz tega razloga dejstvo, da zagovor ni bil opravljen, ne predstavlja okoliščine, ki bi povzročila nezakonitost odpovedi.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – deljena krivda – soprispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda
Za škodo, ki jo je tožnik kot dežurni varnostnik utrpel pri opravljanju nočnega obhoda, ko mu je spodrsnilo na veji, je tožena stranka krivdno odgovorna. Njena odgovornost je v tem, da ni poskrbela, da bi se trava na poti pokosila, tako da bi tožnik lahko hodil po shojeni poti.
Tožnik je k nastanku nesreče soprispeval 20 %, saj bi moral biti bolj skrben pri obhodu, moral bi upoštevati, da je pod krošnjami dreves po neurju pričakovati odlomljene veje in da so bila tla zaradi neurja mokra in spolzka.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-3, 111/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Določena nesoglasja med strankama – dejstvo, da je tožnica toženo stranko prijavila na inšpektorat za delo in zoper njo vložila tožbo zaradi nezagotavljanja dela, ter dejstvo, da je tožena stranka tožnici ponudila drugo delo in ji odredila izrabo dopusta – niso takšne narave, da bi predstavljala okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogoči zagovor.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniškega staleža
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. al. 1. odst. 111. čl. ZDR ni utemeljena, čeprav se je tožnik v času bolniškega staleža udeležil usposabljanja. S tem ni opravljal pridobitne dejavnosti niti ni ravnal v nasprotju z izrecnimi navodili lečeče zdravnice, ki mu je priporočila, da se posveti gibanju, se rekreira in sprošča. Zaradi udeležbe na usposabljanju se njegovo zdravstveno stanje ni poslabšalo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – program razreševanja presežnih delavcev – večje število delavcev
Dejstvo, da je tožena stranka že pred sprejemom programa razreševanja presežnih delavcev izvajala aktivnosti zaradi zmanjšanja naročil in da je tudi zaprosila za subvencijo države po Zakonu o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, ne pomeni, da je že ob uveljavitvi omenjenih ukrepov začel teči rok za podajo rednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.