zakonitost dokazov – dokaz v spoznavnem smislu – izločitev dokazov
Obvestilo, ki ga je policistom v predkazenskem postopku dal obtoženec ni nedovoljen dokaz, zato se iz spisa tudi ne izloča, a hkrati pa tudi ni dokaz, na katerem bi sodba lahko temeljila. Takšna izjava pomeni le vir dokazov, na podlagi katerih se lahko v kazenskem postopku pridobijo pravno veljavni dokazi. Gre torej za dokaz v spoznavnem, ne pa v formalnem smislu.
Razveljavitev zavarovalne pogodbe ex tunc učinkuje. Zavarovalna pogodba, ki je bila razveljavljena, nima pravnega učinka. V določbi 932. člena OZ se ureditev posledic razlikuje od določb splošnega dela. Ta določba ne posega v splošno pravilo o vračanju tistega, kar je bilo izpolnjeno, ko gre za izpolnitev zavarovalnice.
ugovor zoper sklep o izvršbi - predlog za izvršbo – obrazec - navodila za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo - neujemanje kataloške številke verodostojne listine in opisne označitve verodostojne listine
Upnik je v obrazcu za predlog za izvršbo označil verodostojno listino s kataloško številko 2, ki je po Navodilu za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo (Ur.l. RS, št. 121/2007) kataloška številka za menico in ček s protestom in povratnim računom. Pri oznaki podatkov o verodostojni listini pa je zapisal „po sklenjeni posojilni pogodbi S.“ Kataloška številka verodostojne listine in opisna označitev verodostojne listine se nista ujemali. Dolžnik je v ugovoru oporekal terjatvi navedeni v opisnem delu označbe. Ni mogoče očitati, da bi moral upoštevati kataloško številko. Za dolžnika je pomembnejša opisna označitev verodostojen listne, kot navedba kataloške številke.
Intervencijski interes je podan, če ima intervenient pravno korist od tega, da v pravdi zmaga ena od strank. To pa pomeni, da je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na razmerje med njima.
vsebina predloga za pregon – opis kaznivega dejanja – opis življenjskega primera – pravna kvalifikacija
Predlog oškodovanca za kazenski pregon zajema vse možne pravne kvalifikacije, ki jih zajema opis kaznivega dejanja kot dogodka, saj na splošno velja, da je izhodišče pri presoji, za katero kaznivo dejanje je bil podan predlog za pregon predvsem opis življenjskega primera, kot ga vidi oškodovanec, ki je praviloma pravni laik. Takšni opisi oškodovancev ponavadi odpirajo možnosti različnih pravnih kvalifikacij, zato je na mestu zaključiti, da je oškodovanec dal predlog da se obdolženca kazensko preganja za tisto obdolženčevo ravnanje, ki je sedaj kot historični dogodek opisano v krivdoreku in pravno opredeljeno kot kaznivo dejanje po 1. odst. 146. čl. KZ.
Glede na obrambo tožene stranke, da ne ve, katere stroške tožeča stranka kot upravnik terja od tožene stranke in po kakšnem ključu jih je razdelila med etažne lastnike, je bilo na tožeči stranki primarno trditveno, nato pa še dokazno breme za utemeljitev vtoževanih terjatev. Zgolj njena navedba v prvi pripravljalni vlogi, naj sodišče predložene dokaze, šteje tudi kot tožbene navedbe, zgoraj omenjenemu trditvenemu bremenu ne zadosti. Sodišče namreč iz predloženih dokazov ni dolžno črpati manjkajočo trditveno podlago spora.
taksa za napoved pritožbe - domneva umika napovedi pritožbe
Ob nespornem dejstvu, da je tožena stranka zahtevano takso za napoved pritožbe plačala prepozno, torej po poteku danega 15-dnevnega roka, je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za izdajo izpodbijanega sklepa v 3. odstavku 105.a člena ZPP, po katerem se šteje, da je vloga umaknjena, če sodna taksa v danem roku zanjo ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks.
zamuda dolžnika – rok za izpolnitev – rok plačila – račun
Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Če rok za izpolnitev ni določen, pa pride dolžnik v zamudo, ko upnik od njega zahteva, naj izpolni svojo obveznost. Ker v izdanem računu, ki se vtožuje ni bil določen rok plačila, je potrebno šteti, da je toženec prišel v zamudo, ko je tožnik od njega z računom zahteval plačilo. Zato je stališče pritožnika, da še ni prišel v zamudo s plačilom nepravilna.
Glede na določbo 38. člena ZIZ, na podlagi katere izvršilne stroške plačal najprej upnik, je upnik dolžan plačati izvršitelju stroške za njegovo delo, če teh ni mogoče poplačati iz založene varščine (ki jo izvršitelj lahko, ni pa jo dolžan zahtevati) oz. iz zneska, izterjanega od dolžnika v izvršilnem postopku.
Uspešnost izvršbe ni pogoj za poplačilo izvršiteljevih stroškov.
Za terjatve izvršitelja v zakonu ni določen drugačni zastaralni rok in torej velja splošni zastaralni rok iz 346. člena OZ.
stvarne napake – ugovor stvarnih napak – jamčevalni zahtevek – pravilo sočasne izpolnitve – ugovor neizpolnitve – pravice kupca – izguba pravic – konkurenca med ugovorom neizpolnitve in jamčevalnimi zahtevki
Pravna teorija zagovarja stališče, da je treba pri konkurenci med ugovorom neizpolnitve in jamčevalnimi zahtevki stranki dopustiti alternativno uveljavljanje izbranega načina pravnega varstva. Če prejemnik nepravilno izpolnitev šteje za neizpolnitev, mu je treba priznati ugovor neizpolnjene pogodbe in tudi druge posledice neizpolnitve (razveza pogodbe). Če pa prejemnik dolžnikovo ravnanje šteje za zadostno in ga obravnava kot izpolnitev, lahko uveljavlja jamčevalne sankcije, vendar mora sam ob dospelosti izpolniti svojo obveznost.
vožnja pod vplivom alkohola – preizkus alkoholiziranosti – elektronski alkotest – strokovni pregled – etilometer – odredba policista
Ker se je obdolženec z rezultatom, ki ga je pokazal elektronski alkotest strinjal in zapisnik brez pripomb podpisal, ni bilo niti dejanske potrebe niti zakonske podlage, da bi mu policistka odredila strokovni pregled ali preizkus alkoholiziranosti z etilometrom, saj so policisti dolžni to storiti le v primeru, če preizkuševalec oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku.
ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3. ZP-1 člen 202, 202a.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Ker program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo obsega tako teoretični kot praktični del, je potrebno oba dela opraviti v roku, ki je določen v napotilu. Šele ko sta opravljena oba dela, je mogoče šteti, da je program uspešno opravljen, kar je v skladu z II. odst. 189. čl. ZVCP-1 tudi pogoj za izbris 4 kazenskih točk. Izbrisa 4 kazenskih točk ni mogoče doseči z udeležbo na takšnem programu po poteku roka, določenem v napotilu, še zlasti ne v primeru, če je pred začetkom opravljanja takšnega izobraževanja storilec že dosegel 18 kazenskih točk.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4. Odvetniška tarifa člen 7, 7/4, 12, 12/3, 12/4.
stroški postopka – nagrada zagovornika – odsotnost iz pisarne – kilometrina – pravica do zagovornika po lastni izbiri
Čeprav bi si lahko obdolženec tudi v kraju sojenja izbral zagovornika, z izbiro zagovornika, ki ima sedež v Celju, ki je od Šentjurja oddaljeno le 11 kilometrov, obdolženec ni povzročil nerazumno visokih stroškov in mu ni mogoče očitati, da zlorablja pravico do proste izbire zagovornika. Zagovorniku obtoženca je zato treba priznati nagrado za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko in strošek kilometrine za prihod na sodišče.
zaznamba izrednega pravnega sredstva – pojem - pogoji - razlaga zakonske določbe
Namen zaznambe izrednega pravnega sredstva je varovati vrstni red vzpostavitve prejšnjih vpisov, in sicer v vseh primerih, ko je bila vknjižba opravljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe oziroma dokončne odločbe drugega državnega organa, ki je bila na podlagi izrednega pravnega sredstva spremenjena tako, da v primeru, če bi bila prvotna pravnomočna odločba, ki je bila podlaga za vpis, pravilna, vpis sploh ne bi bil opravljen (101. in 102. člen ZZK-1).
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 444. ZPP člen 191, 191/3, 208.
nadaljevanje pravde proti družbenikom po izbrisu družbe brez likvidacije – aktivni družbeniki izbrisane družbe – zavrženje tožbe zaradi izbrisa družbe – singularno pravno nasledstvo za dolgove izbrisanih družb
Iz določila 6. odstavka 442. člena ZFPPIPP ne izhaja univerzalno pravno nasledstvo bivših družbenikov za dolgove izbrisanih družb. Na drugi strani pa aktivni družbeniki izbrisane družbe tudi nimajo možnosti nadaljevati postopka za uveljavitev terjatev izbrisane družbe na svoj račun. Zato na podlagi določila 1. odstavka 208. člena ZPP pravde, ki se je začela proti (kasneje izbrisani) družbi, proti aktivnim družbenikom ni mogoče nadaljevati. Prvostopni očitek o preuranjenem zavrženju tožbe bi bil utemeljen le v primeru, če bi tožeča stranka še pred izdajo izpodbijanega sklepa razširila tožbo na M.S. kot edinega družbenika izbrisane družbe in bi se ta s subjektivno spremembo tožbe na strani tožene stranke strinjal. Če takega pristanka družbenik izbrisane družbe ne da, je treba tožbo proti izbrisani družbi zavreči. Za uveljavitev zahtevkov iz pravd, ki so začele proti družbi pred izbrisom, je torej treba vložiti novo tožbo proti bivšim aktivnim družbenikom te družbe.
ZDR člen 73, 109, 109/1. ZTPDR člen 15. SKPgd člen 15.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – delovnopravna kontinuiteta – sprememba delodajalca
Četudi med prejšnjim delodajalcem in toženo stranko v letu 1990 ni bil sklenjen pisni sporazum o prevzemu delavcev in četudi prejšnji delodajalec tožniku ni izdal odločbe k razporeditvi k toženi stranki, je iz okoliščin razvidno, da je šlo za prehod tožnika k toženi stranki. Iz tega razloga je dolžna tožena stranka, ki je podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tožniku plačati odpravnino, pri izračunu katere se upošteva tudi delovna doba, ki jo je tožnik dosegel pri prejšnjem delodajalcu.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi – seznanitev z razlogom – zagovor
Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne začne teči v trenutku, ko delodajalec izve prve podatke v zvezi z možnostjo kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima znake kaznivega dejanja, in v zvezi s storilcem. V določenih primerih je razumno, da po prejemu prvih informacij preveri tožnikovo verzijo spornih dogodkov, kar naredi na zagovoru, in opravi dodatne poizvedbe.
Tožena stranka je tožnici zakonito izredno odpovedala pogodbe o zaposlitvi, ker je tožnica na račune, ki se štejejo kot poslovna listina, vpisala številke, čeprav so bili računi s to številko že izdani, denar, ki ji je bil zaupan pri njenem delu obračunskega referenta, pa si je protipravno prilastila. S tem protipravnim ravnanjem, ki ima vse znake kaznivih dejanj poneverbe in ponarejanja poslovnih listin, je kršila obveznosti iz delovnega razmerja.