ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Poskusno delo je poseben pogoj, ki ga mora delavec uspešno opraviti, če hoče nadaljevati delovno razmerje. Iz tega razloga je neuspešno opravljeno poskusno delo razlog za izredno odpoved delodajalca, predpostavlja se, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe; da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe. Tožbeni zahtevek mora biti torej konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da more biti naveden določen znesek denarja.
Pri uveljavljanju odškodninskega zahtevka (namesto reintegracije) ter reintegracijskih in reparacijskih zahtevkih gre za spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja in ne za samostojni denarni zahtevek. Reintegracijski in reparacijski zahtevki so namreč vezani na odločitev o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, pravno relevantnih dejstev glede navedenih zahtevkov pa sodišče prve stopnje tudi sicer ni ugotavljalo. Upoštevaje navedeno in ker v sporih o prenehanju delovnega razmerja, do katerega pride zaradi disciplinskega prenehanja delovnega razmerja, krije delodajalec sam svoje stroške, ne glede na izid postopka, prvotoženi stranki sami krijeta svoje stroške postopka.
ZPP člen 254, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 1.
sodni izvedenec – strokovna institucija
Sodišče lahko odmeri nagrado in stroške izvedenca le na podlagi Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, tudi v primeru, če izvedenec, ki opravi izvedensko delo, ni sodni izvedenec.
Sodišče prve stopnje je naložilo gospodarski družbi izdelavo izvedenskega mnenja, ker na seznamu sodnih izvedencev ni bilo sodnega izvedenca ustrezne stroke. Ker v obrazložitvi sodbe ni navedlo, s kakšnimi strokovnimi znanji ta družba oziroma njeni člani razpolagajo oziroma ker se ni opredelilo, zakaj to družbo šteje za strokovno institucijo, v sodbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih.
definicija lastnih delnic – lastnost lastnih delnic – prepoved pridobivanja lastnih delnic – fiktivni posli – prepovedana ekonomska podpora družbe – veljavnost glasovalnih pravic na skupščini – odsvojitev lastnih delnic – odvisna družba – dejanska odvisnost družbe – obratna odvisnost družbe
Zakonsko besedilo ne podpira stališča tožeče stranke, da pridobitev delnic s fiktivnimi posli vodi do končne posledice lastnih delnic, iz katerih ne izvirajo glasovalne pravice.
Tožeča stranka svojemu stališču, da gre pri pridobitvi delnic s fiktivnimi posli za lastne delnice, v podporo zmotno navaja teorijo, ki sicer podpira „široko interpretacijo“ določila 1. odstavka 248. člena ZGD-1, vendar le v smeri, da naj sodišče široko razlaga termin „zagotovi“ oziroma „pravni posel“ s katerim bi družba lahko ekonomsko podpirala nakup delnic ciljne družbe. Široke razlage pa teorija ne širi na sam koncept „lastne delnice“.
Za pravne učinke prodaje delnic in status ter opredelitev lastnih delnic pa so ključni zakonski znaki 247. člena ter 251. člena ZGD-1 in ne 248. člena ZGD-1, slednjih pa tožeča stranka v prvem sklopu trditev, ki se nanašajo na pridobitev delnic tožene stranke s strani W., ni zatrjevala.
Glede na zasledovani namen splošne prepovedi pridobivanja lastnih delnic, to je ohranjanje substance osnovnega kapitala družbe, pritožbeno sodišče meni, da z odsvojitvijo po zakonskih rokih iz 243. člena ZGD pride do ponovne vzpostavitve zakonitega stanja in delnice, ki so bile odsvojene, ponovno pridobijo svojo osnovno funkcijo, morebitno poprejšnjo lastnost „lastnih delnic“ pa z odsvojitvijo izgubijo, saj je realni substrat delniške družbe kot pravne osebe ponovno vzpostavljen (družba ni več svoj lasten delničar).
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – razbremenitev odgovornosti – varno delo
Tožena stranka za nesrečo pri delu ni krivdno odgovorna, nesreča je nastala zaradi nepazljivosti tožnika, ki se je udaril ob kovinski podstavek za paleto. Toženi stranki ni mogoče očitati, da ni poskrbela za varno delo, tožniku je zagotovila varne pogoje dela, paleto pa si je postavil na delovno mesto sam, tako kot mu je ustrezalo.
plača – prikrajšanje pri plači – del plače iz naslova delovne uspešnosti – negativna stimulacija – nadurno delo
Glede na ugotovitev, da je tožnik dejansko opravil takšno število nadur, kot izhaja iz podatkov evidentirane registrirne ure, je tožbeni zahtevek za izplačilo teh nadur, ki so bile glede na naravo in obseg dela potrebne, utemeljen, ne glede na to, da tožena stranka nadurnega dela ni posebej odredila in da tožnik plačila pri toženi stranki predhodno ni zahteval.
Tožbeni zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači v višini negativne stimulacije je utemeljen, ker tožena stranka ni dokazala dejanske podlage (negativne ocene delovne uspešnosti) za znižanje plače.
ZIZ člen 53. ZOR člen 372, 372/1, 379, 379/1, 379/2, 388.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – judikatne terjatve – zastaranje občasnih terjatev - zastaranje terjatve iz naslova obresti - – zakonske zamudne obresti
Terjatve obresti kot stranske občasne terjatve zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve, zakonske zamudne obresti pa v plačilo zapadajo dnevno. V primeru bodočih terjatev iz pravnomočne sodne odločbe znesek terjatve ni pravnomočno ugotovljen, zato zanje ne velja desetletni zastaralni rok. Če pa so zakonske zamudne obresti, ki so zapadle v plačilo do dneva izdaje sodbe, ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo, zanje velja izjema od triletnega zastaralnega roka, in sicer desetletni zastaralni rok.
Zakon o izvršbi in zavarovanju določa krajevno pristojnost sodišča glede na izvršilna sredstva, kot so predlagana s strani upnikov za prisilno izvršitev njihovih terjatev. Ta pristojnost je določena kot izključna krajevna pristojnost in je stranke dogovorno ne morejo spreminjati.
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za gostinstvo in turizem člen 68.
povračilo stroškov v zvezi z delom – stroški prevoza na delo in z dela – odpoved pravici
Pravica do povračila stroškov na delo in z dela je zakonska pravica. Za zakonske pravice kot minimum, ki ga je zaradi varstva šibkejše stranke pogodbe o zaposlitvi (delavca) predpisal že zakonodajalec, velja pravilo, da se jim delavec ne more odpovedati. Tako se tožnica pravici do povračila stroškov na delo in z dela ni mogla odpovedati, kar pomeni, da je nebistvenega pomena vsebina sporazuma o razvezi pogodbe o zaposlitvi oziroma zapis, da je s plačilom zneskov, ki so navedeni v sporazumu, tožena stranka poravnala vse obveznosti iz delovnega razmerja. Prav tako nebistvenega pomena je, da je tožnica povračilo stroškov prevoza na delo in z dela zahtevala šele po prenehanju delovnega razmerja in da višina tega povračila presega višino neto plače, ki jo je prejemala pri toženi stranki.
Ob ugotovitvi, da se je tožnica poškodovala na javni poti, ki bi jo bila dolžna vzdrževati občina v okviru izvajanja lokalne javne službe, je zaključek o (delni) odškodninski odgovornosti občine pravilen.
Toženec ni prejel navodil, kako poknjižiti blagovne in finančne dobropise, zaradi česar je treba šteti, da za škodo, ki jo je zaradi inventurnih mankov utrpela tožena stranka, ni podana njegova krivdna odgovornost.
ZFPPIPP člen 104, 104/2, 104/2-2, 375. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2.
nagrada upravitelja – davek na dodano vrednost
Pravilnik v 2. členu določa, da se nagrada za delo upravitelja poveča za davek na dodano vrednost, če je upravitelj zavezanec za plačilo tega davka. Ker je bil upravitelj na dan izdaje izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o izplačilu zadnjega dela nagrade zavezanec za plačilo DDV, je sodišče prve stopnje nagrado upravitelja pravilno povečalo za 20 % DDV.
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 148, 148/1, 171 ZDR člen 110. ZZVZZ člen 82. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
Protipravnost ravnanja upravnega organa lahko utemeljuje ravnanje, ki je drugačno kot v podobnih primerih ali je očitno napačno ali (zlo)namerno v nasprotju z relevantno materialno pravno podlago. Treba je ločiti nepravilnosti v postopku, v katerem se splošne pravne norme uporabljajo za konkreten primer, od nezakonitih ravnanj, ki jih zakrivijo državni organi (smiselno enako za nosilce javnih pooblastil) in ki v danih okoliščinah kršijo dolžno ravnanje do take mere, da je to protipravno.
Sodišče prve stopnje bo o ugovoru krajevne nepristojnosti glede preostalega dela tožbenega zahtevka odločilo skupaj z glavno stvarjo, tako kot to določa 288. čl. ZPP za nekatere preostale procesne predpostavke in bo njegova odločitev v zvezi s tem delom lahko predmet izpodbijanja skupaj z glavno stvarjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0064357
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/3, 311, 318, 318/4. ZASP člen 130, 130/1, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 198.
zamudna sodba – neodpravljiva nesklepčnost – dolžnost uporabnikov do obveščanja – nepooblaščeno predvajanje fonogramov – povrnitev škode in civilna kazen
V primeru, da uporabniki varovanih del ne ravnajo v skladu z določilom 4. odst. 159. čl. ZASP (dolžnost obveščanja), se v okviru inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb ZASP te osebe lahko kaznujejo s predpisano globo za prekršek. Pri kršitvi te dolžnosti pa ne gre za kršitev civilne pravice tožeče stranke, katere izpolnitev bi lahko uveljavljala v sodnem postopku. Tožeča stranka ima pravico zahtevati izpolnitev le tiste obveznosti, ki je določena kot njena civilna pravica. V obravnavanem primeru ima na voljo uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni).
Tudi upoštevaje določilo 311. člena ZPP, iz katerega izhaja, da sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določene dajatve le, če so te zapadle do konca glavne obravnave, tožeča stranka z zahtevkom na predložitev podatkov v bodoče, do sklenitve ustrezne pogodbe, ne more uspeti.
Tam, kjer stvar negativno deluje zaradi dejanj ali opustitev njenega imetnika, ni mogoče govoriti o učinkih nevarne stvari, čeprav ima ta stvar lastnosti, ki jih lahko štejemo za nevarne. Sodišče prve stopnje bi zato moralo presoditi ugotovljeno dejansko stanje tudi v smeri v tožbi zatrjevane krivdne odgovornosti tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064256
OZ člen 111, 243, 243/3, 243/4. ZPP člen 309a, 339, 339/2, 339/2-14.
finančni leasing – vračunavanje vrednosti predmeta leasinga – potrebna skrbnost pri vnovčenju predmeta leasinga – listine pripravljene za namene poravnave
Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljevala kot razliko med stanjem dolga ob razdrtju pogodbe in izkupičkom iz nadomestne prodaje prometa leasinga. Takšno pogodbeno določilo o vračunavanju koristi na strani leasingodajalca je skladno z določbo 3. odstavka 243. člena OZ, ki izključuje, da bi odškodnina presegala samo škodo oškodovanca.
Da bi tožena stranka z ugovorom iz 4. odstavka 243. člena OZ uspela, bi morala dokazati, da je tožena stranka z opustitvijo razumnih ukrepov preprečila zmanjšanje škode, ki ji je nastala. Odločilno dejansko vprašanje za utemeljitev tovrstnega ugovora torej ni kakšna je bila realna vrednost predmeta leasinga ob razdrtju pogodbe, temveč ali je tožeča stranka ravnala s potrebno skrbnostjo pri zagotovitvi vnovčenja predmeta leasinga.
ZPP člen 108, 108/5, 142, 142/4. ZST-1 člen 12, 12/2. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju.
oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - slabe premoženjske razmere in zdravstveno stanje
V pritožbi zatrjevane slabe premoženjske razmere in zdravstveno stanje ne morejo biti pritožbeni razlog, na podlagi katerega bi lahko bila pritožba utemeljena.
PRAVO DRUŽB – STATUSNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064262
ZGD-1 člen 399, 399/1, 399/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
delitev dobička – izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička – oblikovalni učinek zahtevka – izpodbojnost skupščinskega sklepa – pravica do izjave – zavrnitev dokaznega predloga
Tožeča stranka bi morala izkazati takšne okoliščine poslovanja tožene stranke, ki bi jih bilo treba po presoji dobrega gospodarstvenika šteti za utemeljen razlog za zadrževanje dobička.