Po določbi 542. čl. ZKP se lahko prisodi odškodnina le za tisto škodo, ki je nastala zaradi neupravičenega pripora, ne pa tudi zaradi odvzema potnega lista.
definicija lastnih delnic – lastnost lastnih delnic – prepoved pridobivanja lastnih delnic – fiktivni posli – prepovedana ekonomska podpora družbe – veljavnost glasovalnih pravic na skupščini – odsvojitev lastnih delnic – odvisna družba – dejanska odvisnost družbe – obratna odvisnost družbe
Zakonsko besedilo ne podpira stališča tožeče stranke, da pridobitev delnic s fiktivnimi posli vodi do končne posledice lastnih delnic, iz katerih ne izvirajo glasovalne pravice.
Tožeča stranka svojemu stališču, da gre pri pridobitvi delnic s fiktivnimi posli za lastne delnice, v podporo zmotno navaja teorijo, ki sicer podpira „široko interpretacijo“ določila 1. odstavka 248. člena ZGD-1, vendar le v smeri, da naj sodišče široko razlaga termin „zagotovi“ oziroma „pravni posel“ s katerim bi družba lahko ekonomsko podpirala nakup delnic ciljne družbe. Široke razlage pa teorija ne širi na sam koncept „lastne delnice“.
Za pravne učinke prodaje delnic in status ter opredelitev lastnih delnic pa so ključni zakonski znaki 247. člena ter 251. člena ZGD-1 in ne 248. člena ZGD-1, slednjih pa tožeča stranka v prvem sklopu trditev, ki se nanašajo na pridobitev delnic tožene stranke s strani W., ni zatrjevala.
Glede na zasledovani namen splošne prepovedi pridobivanja lastnih delnic, to je ohranjanje substance osnovnega kapitala družbe, pritožbeno sodišče meni, da z odsvojitvijo po zakonskih rokih iz 243. člena ZGD pride do ponovne vzpostavitve zakonitega stanja in delnice, ki so bile odsvojene, ponovno pridobijo svojo osnovno funkcijo, morebitno poprejšnjo lastnost „lastnih delnic“ pa z odsvojitvijo izgubijo, saj je realni substrat delniške družbe kot pravne osebe ponovno vzpostavljen (družba ni več svoj lasten delničar).
ZPP člen 108, 108/5, 142, 142/4. ZST-1 člen 12, 12/2. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju.
oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - slabe premoženjske razmere in zdravstveno stanje
V pritožbi zatrjevane slabe premoženjske razmere in zdravstveno stanje ne morejo biti pritožbeni razlog, na podlagi katerega bi lahko bila pritožba utemeljena.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/2, 150, 179.
objektivna odgovornost - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - delo na višini - regresni zahtevek - nepremoženjska škoda - nevarno delo
Drugotožena stranka kot delodajalec odgovarja za poškodbo, ki jo je tožnik utrpel na delu, ki ga je izvajal na objektu. V koliko je sodelovala z drugo družbo kot podizvajalcem del na tem objektu, ima lahko zoper njo regresni zahtevek, ni pa zaradi tega izključena njena pasivna legitimacija v tem sporu.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Poskusno delo je poseben pogoj, ki ga mora delavec uspešno opraviti, če hoče nadaljevati delovno razmerje. Iz tega razloga je neuspešno opravljeno poskusno delo razlog za izredno odpoved delodajalca, predpostavlja se, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
Ob ugotovitvi, da se je tožnica poškodovala na javni poti, ki bi jo bila dolžna vzdrževati občina v okviru izvajanja lokalne javne službe, je zaključek o (delni) odškodninski odgovornosti občine pravilen.
Toženec ni prejel navodil, kako poknjižiti blagovne in finančne dobropise, zaradi česar je treba šteti, da za škodo, ki jo je zaradi inventurnih mankov utrpela tožena stranka, ni podana njegova krivdna odgovornost.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 444. ZPP člen 191, 191/3, 208.
nadaljevanje pravde proti družbenikom po izbrisu družbe brez likvidacije – aktivni družbeniki izbrisane družbe – zavrženje tožbe zaradi izbrisa družbe – singularno pravno nasledstvo za dolgove izbrisanih družb
Iz določila 6. odstavka 442. člena ZFPPIPP ne izhaja univerzalno pravno nasledstvo bivših družbenikov za dolgove izbrisanih družb. Na drugi strani pa aktivni družbeniki izbrisane družbe tudi nimajo možnosti nadaljevati postopka za uveljavitev terjatev izbrisane družbe na svoj račun. Zato na podlagi določila 1. odstavka 208. člena ZPP pravde, ki se je začela proti (kasneje izbrisani) družbi, proti aktivnim družbenikom ni mogoče nadaljevati. Prvostopni očitek o preuranjenem zavrženju tožbe bi bil utemeljen le v primeru, če bi tožeča stranka še pred izdajo izpodbijanega sklepa razširila tožbo na M.S. kot edinega družbenika izbrisane družbe in bi se ta s subjektivno spremembo tožbe na strani tožene stranke strinjal. Če takega pristanka družbenik izbrisane družbe ne da, je treba tožbo proti izbrisani družbi zavreči. Za uveljavitev zahtevkov iz pravd, ki so začele proti družbi pred izbrisom, je torej treba vložiti novo tožbo proti bivšim aktivnim družbenikom te družbe.
javni uslužbenec – vojak – vojaška dolžnost – dodatek za stalnost
Iz ugotovitev, da je imel tožnik čin starejšega vodnika, da je svoje delo opravljal v uniformi, da je bil podrejen vodji učnega centra, da je imel ves čas opravka z orožjem in strelivom in da je moral tudi ob sobotah hoditi na strelišče, kamor je bil dostop civilistom prepovedan, je razvidno, da je delo v spornem obdobju opravljal na vojaški dolžnosti, kar pomeni, da je treba tudi to obdobje upoštevati pri presoji višine dodatka za stalnost.
Tožena stranka je tožnici zakonito izredno odpovedala pogodbe o zaposlitvi, ker je tožnica na račune, ki se štejejo kot poslovna listina, vpisala številke, čeprav so bili računi s to številko že izdani, denar, ki ji je bil zaupan pri njenem delu obračunskega referenta, pa si je protipravno prilastila. S tem protipravnim ravnanjem, ki ima vse znake kaznivih dejanj poneverbe in ponarejanja poslovnih listin, je kršila obveznosti iz delovnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0064357
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/3, 311, 318, 318/4. ZASP člen 130, 130/1, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 198.
zamudna sodba – neodpravljiva nesklepčnost – dolžnost uporabnikov do obveščanja – nepooblaščeno predvajanje fonogramov – povrnitev škode in civilna kazen
V primeru, da uporabniki varovanih del ne ravnajo v skladu z določilom 4. odst. 159. čl. ZASP (dolžnost obveščanja), se v okviru inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb ZASP te osebe lahko kaznujejo s predpisano globo za prekršek. Pri kršitvi te dolžnosti pa ne gre za kršitev civilne pravice tožeče stranke, katere izpolnitev bi lahko uveljavljala v sodnem postopku. Tožeča stranka ima pravico zahtevati izpolnitev le tiste obveznosti, ki je določena kot njena civilna pravica. V obravnavanem primeru ima na voljo uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni).
Tudi upoštevaje določilo 311. člena ZPP, iz katerega izhaja, da sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določene dajatve le, če so te zapadle do konca glavne obravnave, tožeča stranka z zahtevkom na predložitev podatkov v bodoče, do sklenitve ustrezne pogodbe, ne more uspeti.
Za nastop dolžnikove zaveze proti novemu upniku je odločilno, da dolžnik ve za to, da je bila terjatev odstopljena in da je namesto staremu zavezan novemu upniku, ne pa, od kod to vedenje izvira.
Ker tožeča stranka tudi v nadaljevanju postopka ni pojasnila, kaj je predmet spora, torej na kaj se v predlogu za izvršbo navedeni (in niti ne predloženi) računi nanašajo, tožbenega zahtevka sploh ni mogoče identificirati in je takšno tožbo treba šteti kot nepopolno.
Sodišče prve stopnje bo o ugovoru krajevne nepristojnosti glede preostalega dela tožbenega zahtevka odločilo skupaj z glavno stvarjo, tako kot to določa 288. čl. ZPP za nekatere preostale procesne predpostavke in bo njegova odločitev v zvezi s tem delom lahko predmet izpodbijanja skupaj z glavno stvarjo.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Tožena stranka je tožnici podala obdolžitev pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi maja 2006, prvi zagovor pa je opravila čez približno en mesec, konec junija 2006. Navedeno kaže na nepravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da se je tožena stranka šele na kasnejšem zagovoru julija 2006 seznanila z razlogom z odpoved (s kršitvijo pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in storilca) in da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 7. 2006 pravočasna.
plača – prikrajšanje pri plači – del plače iz naslova delovne uspešnosti – negativna stimulacija – nadurno delo
Glede na ugotovitev, da je tožnik dejansko opravil takšno število nadur, kot izhaja iz podatkov evidentirane registrirne ure, je tožbeni zahtevek za izplačilo teh nadur, ki so bile glede na naravo in obseg dela potrebne, utemeljen, ne glede na to, da tožena stranka nadurnega dela ni posebej odredila in da tožnik plačila pri toženi stranki predhodno ni zahteval.
Tožbeni zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači v višini negativne stimulacije je utemeljen, ker tožena stranka ni dokazala dejanske podlage (negativne ocene delovne uspešnosti) za znižanje plače.
prekinitev postopka – smrt zakonitega zastopnika stranke
Ker je edini družbenik in zakoniti zastopnik tožene stranke, ki v postopku ni imela pooblaščenca, umrl, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sklep o prekinitvi postopka.
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za gostinstvo in turizem člen 68.
povračilo stroškov v zvezi z delom – stroški prevoza na delo in z dela – odpoved pravici
Pravica do povračila stroškov na delo in z dela je zakonska pravica. Za zakonske pravice kot minimum, ki ga je zaradi varstva šibkejše stranke pogodbe o zaposlitvi (delavca) predpisal že zakonodajalec, velja pravilo, da se jim delavec ne more odpovedati. Tako se tožnica pravici do povračila stroškov na delo in z dela ni mogla odpovedati, kar pomeni, da je nebistvenega pomena vsebina sporazuma o razvezi pogodbe o zaposlitvi oziroma zapis, da je s plačilom zneskov, ki so navedeni v sporazumu, tožena stranka poravnala vse obveznosti iz delovnega razmerja. Prav tako nebistvenega pomena je, da je tožnica povračilo stroškov prevoza na delo in z dela zahtevala šele po prenehanju delovnega razmerja in da višina tega povračila presega višino neto plače, ki jo je prejemala pri toženi stranki.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0064252
OZ člen 6, 6/2, 148, 148/1. ZDR člen 83, 83/2, 169.
odgovornost ZZZS za napačno presojo delovne nezmožnosti svojega zavarovanca – vezanost na odločbo izbranega zdravnika – pravica delavca do zagovora – dolžna skrbnost delodajalca pri odpovedi delovnega razmerja
Zmotno je pravno stališče tožeče stranke, da je pri odpovedi delovnega razmerja svoji delavki iz krivdnih razlogov vezana na odločbo izbranega zdravnika in zdravniške komisije. Kaj takega iz določil ZDR ne izhaja.
Zgolj drugačna presoja delovne nezmožnosti delavke tožeče stranke v sodnem postopku, kot je bila ugotovljena pred organi tožene stranke, brez trditev, da je taka presoja posledica protipravnosti ravnanja teh organov, ne zadošča za zaključek, da so delavci tožene stranke pri izdaji svojih odločb ravnali protipravno.
Ker tožnik v roku, določenem s pogodbo o zaposlitvi, ni pridobil ustreznega vojaškega znanja, mu je tožena stranka upravičeno izdala sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik ima pravni interes za izpodbijanje odločbe (sklepa) tudi v delu, v katerem mu je tožena stranka naložila plačilo stroškov strokovnega usposabljanja, saj je bilo odločeno o njegovih pravicah iz delovnega razmerja.
ZUKZ člen 19. Algemeines Bürgerliches Gesetzbuch člen 1333, 1334, 1489.
Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 75.
mednarodna prodaja blaga - dunajska konvencija - razveza pogodbe - vrnitev predmeta pogodbe - odškodnina zaradi zmanjšanja vrednosti predmeta pogodbe - uporaba avstrijskega prava - kritna prodaja - primeren način prodaje - zastaranje odškodninskega zahtevka
Enako pravo kot za pogodbo velja tudi za vprašanje odškodnine zaradi razveze pogodbe. Ker je Avstrija članica Konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija – DK), je treba za predmetno prodajno pogodbo kot avstrijsko materialno pravo uporabiti DK. Za razmerja, ki z DK niso urejena, pa avstrijsko nacionalno pravo. Po avstrijskem pravu se presoja tudi višina in tek zakonskih zamudnih obresti.
Da bi bilo način prodaje mogoče šteti kot primeren (75. člen DK), ni odločilno le vprašanje, ali je bilo blago prodano po tržni ceni, ampak je v teoriji in sodni praksi v zvezi z DK sprejeto enotno stališče, da je pri ugotavljanju primernosti načina prodaje treba presoditi predvsem, ali je prodajalec glede na svoje subjektivne lastnosti in glede na objektivne lastnosti predmeta ravnal z vso potrebno skrbnostjo, ki se od njega lahko pričakuje.