starostna pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - pokojninska doba - starost - prenehanje zavarovanja
Tožnica je na dan 31. 12. 2008 ob upoštevanju doplačil prispevkov izpolnila pogoja pokojninske dobe in starosti za priznanje pravice do starostne pokojnine, vendar od navedenega dne tožnici pravice ni mogoče priznati, ker je tedaj še bila v zavarovanju. Pravica bi ji zaradi prenehanja zavarovanja pripadala šele od 1. 1. 2009 dalje. Tedaj pa tožnica (spremenjenih pogojev) za priznanje pravice do starostne pokojnine (starost, pokojninska doba) ni izpolnjevala. Iz tega razloga je odločitev, da se ji starostna pokojnina ne prizna, pravilna.
prispevek oškodovanca - oškodovančev prispevek k nastanku škode - ravnanje oškodovanca kot razlog za oprostitev odgovornosti
Oškodovančeve refleksne reakcije (nastala je izven oškodovančeve voljne sfere) in njenih posledic ni mogoče vrednotiti kot oškodovančev prispevek k nastali škodi. Ta reakcija je bila izzvana z delovanjem nevarne stvari, zato je posledica njenega delovanja.
zaznamba izvršbe – obvezne sestavine sklepa o zaznambi izvršbe – dejanski prejem pisanja – kršitev pravil o vročanju
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje.
Po 2. odst. 86. člena ZZK se v zaznambi izvršbe navede izvršilno sodišče, datum in
opravilna številka sklepa o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo izvršbe, in podatki o
upniku, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, torej o osebi, v korist katere je zaznamba izvršbe dovoljena. Podatek o stalnem prebivališču nasprotne udeleženke tako ne predstavlja obvezne sestavine sklepa o zaznambi izvršbe.
Sklep o izročitvi zapuščine državi (kaduciteta) je konstitutivne narave. Ker država odgovarja za terjatve pokojnika do višine kaduka (izročenega premoženja), je treba upniku priznati udeležbo v postopku.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – dedovanje novega premoženja – pravnomočnost prejšnjega sklepa o dedovanju – dedičevi dediči
V primeru, ko je zapustnik neposredni denacionalizacijski upravičenec, mora sodišče pri dedovanju upoštevati specialna določila ZDen, v primeru, da je zapustnik zgolj dedič denacionalizacijskega upravičenca, pa dediči zapustnika njegovo premoženje dedujejo na podlagi splošnih določb ZD, in sicer na podlagi določila 221. člena ZD, torej po režimu, kot je bilo izvedeno ostalo dedovanje zapustnikovega premoženja.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
začasna zadržanost od dela – izboljšanje zdravstvenega stanja
Pri tožnici v spornem obdobju ni prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja v tolikšni meri, da bi bila zmožna za delo, tako da razlogi za prenehanje začasne zadržanosti od dela niso podani. Prav tako pa ni izkazano, da bi tožnica brez nevarnosti za poslabšanje zdravstvenega stanja v spornem obdobju lahko opravljala svoje delo v proizvodnji.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064358
ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 62.
pogodba o leasingu – odpoved pogodbe o leasingu – pravni interes za dajatveno tožbo – račun – nasprotje med razlogi sodbe – zavrnitev dokaznega predloga – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev – predujem za izvedenca
Obstoj verodostojne listine ne pomeni, da tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo.
Kot procesno kršitev tožeča stranka očitno opredeljuje zavrnitev dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca finančne stroke. Glede na to, da sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, saj lahko dokazni predlog, če za to obstajajo upravičeni razlogi, tudi zavrne, zavrnitev dokaznega predloga ne pomeni procesne kršitve, na katero bi se nanašala določba 286.b člena ZPP.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0061414
ZDen člen 4, 5. SPZ člen 39, 92, 249.
odvzem premoženja brez nacionalizacijske odločbe – nasilni odvzem posesti – priposestvovanje po ODZ – pravična posest
Tožena stranka ni dokazala, da sta nepremičnini pravnoformalno z odločbo državnega organa prešli v ljudsko premoženje (ali v državno, družbeno ali zadružno lastnino), saj ni preložila odločbe oziroma dokazov, ki bi potrjevali takšen prehod lastninske pravice od J. P. na pravne prednike tožene stranke. Pravni prednik in tožniki so (bili) vpisani v zemljiško knjigo, niso razpolagali z aktom o podržavljenju, da sta jim bili odvzeti nepremičnini, zato ni bilo podlage (potrebe) za vložitev denacionalizacijskega zahtevka.
Nasilni odvzem posesti na nepremičninah pravnemu predniku tožeče stranke še ne pomeni, da mu je bila odvzeta lastninska pravica z nacionalizacijo.
valorizacija odškodninske obveznosti – že plačana odškodnina
Po drugem odstavku 168. čl. OZ se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, kar po enotni sodni praksi velja tako za gmotno, kot za nepremoženjsko škodo. Zato je potrebno odškodnino, ki je bila plačana pred izdajo sodne odločbe, valorizirati in s tem zagotoviti upoštevanje realne vrednosti že plačane odškodnine.
Porok, ki plača del dolga glavnega dolžnika, ima pravico terjati ustrezen del od drugih porokov, četudi se je ta (za isti dolg) kot porok zavezal posebej (kasneje).
Sodišče prve stopnje je spregledalo trditve tožnikov o neugodnih posledicah, ki bi utegnile nastati brez izdaje začasne odredbe. Tožniki so namreč v tožbi pojasnili, da jim je toženec s spornimi posegi v njihovo služnostno pravico med drugim onemogočil dostavo kuriva, ki ga potrebujejo za ogrevanje sanitarne vode in prostorov v stanovanjski hiši. Brez dvoma gre za občutno oviro pri normalni uporabi nepremičnine, neugodne posledice, ki jih zaradi tega trpijo tožniki, pa so očitne.
Pravica zahtevati izvršitev sklepa, izdanega v pravdi zaradi motenja posesti, je po 429. členu ZPP vezana na predpisani rok, za katerega toženec v odgovoru na tožbo trdi, da so ga tožniki zamudili. Gotovo so tožniki glede na doslej ponujeno trditveno gradivo upravičeni vsaj do začasne ureditve spornega pravnega razmerja.
ZPP člen 188, 188/2, 274, 274/1. ZFPPIPP člen 300, 300/1, 300/2, 300/3, 301, 301/8.
uvedba stečajnega postopka nad toženo stranko – zavrženje tožbe – pravni interes – učinek res iudicata
Rok enega meseca iz 1. odstavka 300. člena ZFPPIPP je namenjen upniku, ki mu je bila priglašena terjatev v stečajnem postopku prerekana, da vloži tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve, oz. skladno s 3. odstavkom 301. člena ZFPPIPP predlaga nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka, če je v njem upnik uveljavljal terjatev še pred začetkom stečajnega postopka. Nobena določba ZFPPIPP se ne nanaša na rok za izjasnitev upnika (v pravdnem postopku tožnika) o njegovem ravnanju z že prej vloženo tožbo za primer, če je bila upniku v stečajnem postopku terjatev priznana. Zato tudi ni bilo nobene postopkovne ovire potem, ko je prvostopenjsko sodišče ugotovilo nadaljevanje prekinjenega postopka na podlagi 2. odstavka 301. člena ZFPPIPP, da odloči o pritožnikovi pritožbi, upoštevaje posledice priznanja tožnikove terjatve v stečajnem postopku iz 8. odstavka 301. člena ZFPPIPP.
Čeprav tožnica govori o uporabnini, je iz trditvene podlage tožeče stranke razvidno, da sta se pravdni stranki dogovorili o toženkini uporabi tožničine hiše (bivanju) za mesečno uporabnino 200,00 EUR, ki ima zato značaj najemnine. Določitev predmeta rabe (najema) in višine najemnine sta bistveni sestavini najemne pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0064238
ODZ paragraf 1175, 1215. ZOR člen 99, 99/1, 99/2. OZ člen 990. ZPP člen 7. 181, 212. ZTLR člen 42, 43. SPZ člen 100.
družbena pogodba - izgradnja kabelskega sistema - sofinanciranje občanov - vloga krajevnih skupnosti - nedoločnost opustitvenega zahtevka
Ob presoji besedila individualnih pogodb naročnikov ter splošnih pogojev, ki so tvorili sestavni del teh pogodb pritožbeno sodišče ocenjuje, da ne gre za družbeno pogodbo med krajani (tožniki) in krajevnimi skupnostmi oziroma celo med 5544 krajani, kot to zatrjuje tožeča stranka. V predstavljenih pogodbah namreč ni moč najti bistvenih sestavin družbene pogodbe, saj v njej ni opredeljen skupni namen pogodbenih strank.
lastninjenje nepremičnin – družbena lastnina – pravica uporabe - tožba na ugotovitev lastninske pravice - lastninska pravica – pasivna legitimacija
Ker bi drugotožena stranka vknjižbo lastninske pravice v svojo korist lahko predlagala, je jasno, da je tudi pasivno legitimirana v tej pravdni zadevi, v kateri tožeča stranka zahteva ugotovitev svoje lastninske pravice na sporni nepremičnini, kljub temu, da bi bila lahko vknjižba v korist drugotožene stranke samo formalna, ker sporni nepremičnini nista prešli v last drugotožene stranke, temveč P. kluba.
SPZ daje zastavnemu upniku vrsto upravičenj, ki mu zagotavljajo poplačilo terjatve iz zastavljenih stvari, tudi v primeru, ko se te ne nahajajo več pri dolžniku, temveč pri tretjem. Vendar pa je v danem primeru ta tretji v stečajnem postopku. Zato mora zastavni upnik, ki želi uveljaviti svoje zavarovanje, upoštevati pravila tega postopka.
V kolikor izločitvena pravica ni prijavljena v roku iz 1. odst. 299. člena ZFPPIPP, ta sicer ne preneha, preneha pa ovira za prodajo premoženja, ki je predmet zatrjevane ločitvene pravice.
Če upnik zamudi rok za prijavo ločitvene pravice iz 1. odst. 298. člena ZFPPIPP, pa ta preneha (5. odst. 298. člena ZFPPIPP). S tem upnik izgubi tudi upravičenja, ki bi jih imel kot ločitveni upnik v postopku prodaje premoženja, ki je predmet zastavne pravice.
Zakonito dedovanje se ravna po tipskih pravilih, ki krog dedičev vežejo na sorodstvena in zakonska razmerja. Od tega zakonskega tipa je mogoče odstopiti le tedaj, ko je zapustnik napravil oporoko, ali pa v skrajnih primerih, ko je posamezen dedič dedno nevreden.