valorizacija odškodninske obveznosti – že plačana odškodnina
Po drugem odstavku 168. čl. OZ se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, kar po enotni sodni praksi velja tako za gmotno, kot za nepremoženjsko škodo. Zato je potrebno odškodnino, ki je bila plačana pred izdajo sodne odločbe, valorizirati in s tem zagotoviti upoštevanje realne vrednosti že plačane odškodnine.
starostna pokojnina - dokončna in pravnomočna odločba - nova odmera - zavrženje zahteve
Tožnik je pri toženi stranki vložil zahtevo za ponovni izračun starostne pokojnine, ker se ni strinjal z višino ugotovljene starostne pokojnine, kar je utemeljeval s tem, da imajo njegovi sodelavci, ki so delali na istem delovnem mestu kot on, z isto izobrazbo, višje pokojnine. Zahteva za ponovni izračun starostne pokojnine je bila s sklepom tožene stranke na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavržena, saj je bilo o pravici do starostne pokojnine že pravnomočno odločeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065616
OZ člen 131, 131/1, 154, 154/1. ZPP člen 254, 254/2, 254/3.
postavitev novega izvedenca – utemeljen dvom v pravilnost izvedeniškega mnenja – degenerativne spremembe – osebne lastnosti oškodovanca – vzročna zveza
Sodna praksa res stoji na stališču, da je celoten obseg škode v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, četudi je njen obseg neobičajno večji zaradi osebnega stanja oškodovanca, vendarle pa v konkretni zadevi nima opore v izvedeniškem mnenju, saj ne gre primer neme patologije oškodovanke, ki bi se izrazila šele s škodnim dogodkom, temveč gre pri prvotožnici za bolezenske spremembe, ki so se v celoti razvile že pred nesrečo.
Izvedeniško mnenje je življenjsko logično, notranje skladno pa tudi strokovno verodostojno, tako da izvedencu ni moč očitati kakršnihkoli pomanjkljivosti, nejasnosti, mnenje samo s seboj ni v nasprotju, niti se ne poraja utemeljen dvom v njegovo pravilnost, kar pa je nujni pogoj za ponovitev dokaza s postavitvijo drugega izvedenca.
zaznamba izvršbe – obvezne sestavine sklepa o zaznambi izvršbe – dejanski prejem pisanja – kršitev pravil o vročanju
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje.
Po 2. odst. 86. člena ZZK se v zaznambi izvršbe navede izvršilno sodišče, datum in
opravilna številka sklepa o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo izvršbe, in podatki o
upniku, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, torej o osebi, v korist katere je zaznamba izvršbe dovoljena. Podatek o stalnem prebivališču nasprotne udeleženke tako ne predstavlja obvezne sestavine sklepa o zaznambi izvršbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0067029
OZ člen 352, 352/1, 357, 357/6.
subrogacija – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – avtomobilsko kasko zavarovanje
Pravno odločilno je dejstvo, kdaj je začelo teči proti odgovornemu za škodo zastaranje zavarovančeve terjatve, ne pa zavarovalničine terjatve. Treba je namreč upoštevati, da je zakon za regresne zahtevke, kar zadeva njihovo zastaranje dosledno izpeljal načelo subrogacije, da z izplačilom odškodnine oškodovancu preidejo na zavarovalnico vse pravice (in seveda tudi omejitve) zavarovanca, s tem, da začne teči zastaranje in se konča ob istih časovnih mejnikih.
Ker ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja po letu 2000 oziroma se je to stanje celo izboljšalo, razen tega zdravljenje tudi še ni končano, ni izkazan dejanski stan po 1. odstavku 60. člena ZPIZ-1, kar pomeni, da pri tožnici invalidnost v času do izdaje dokončne odločbe toženca, ki je bila predmet presoje pred sodiščem prve stopnje, še ni bila podana.
starostna pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - pokojninska doba - starost - prenehanje zavarovanja
Tožnica je na dan 31. 12. 2008 ob upoštevanju doplačil prispevkov izpolnila pogoja pokojninske dobe in starosti za priznanje pravice do starostne pokojnine, vendar od navedenega dne tožnici pravice ni mogoče priznati, ker je tedaj še bila v zavarovanju. Pravica bi ji zaradi prenehanja zavarovanja pripadala šele od 1. 1. 2009 dalje. Tedaj pa tožnica (spremenjenih pogojev) za priznanje pravice do starostne pokojnine (starost, pokojninska doba) ni izpolnjevala. Iz tega razloga je odločitev, da se ji starostna pokojnina ne prizna, pravilna.
Sodišče prve stopnje je spregledalo trditve tožnikov o neugodnih posledicah, ki bi utegnile nastati brez izdaje začasne odredbe. Tožniki so namreč v tožbi pojasnili, da jim je toženec s spornimi posegi v njihovo služnostno pravico med drugim onemogočil dostavo kuriva, ki ga potrebujejo za ogrevanje sanitarne vode in prostorov v stanovanjski hiši. Brez dvoma gre za občutno oviro pri normalni uporabi nepremičnine, neugodne posledice, ki jih zaradi tega trpijo tožniki, pa so očitne.
Pravica zahtevati izvršitev sklepa, izdanega v pravdi zaradi motenja posesti, je po 429. členu ZPP vezana na predpisani rok, za katerega toženec v odgovoru na tožbo trdi, da so ga tožniki zamudili. Gotovo so tožniki glede na doslej ponujeno trditveno gradivo upravičeni vsaj do začasne ureditve spornega pravnega razmerja.
ZPP člen 188, 188/2, 274, 274/1. ZFPPIPP člen 300, 300/1, 300/2, 300/3, 301, 301/8.
uvedba stečajnega postopka nad toženo stranko – zavrženje tožbe – pravni interes – učinek res iudicata
Rok enega meseca iz 1. odstavka 300. člena ZFPPIPP je namenjen upniku, ki mu je bila priglašena terjatev v stečajnem postopku prerekana, da vloži tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve, oz. skladno s 3. odstavkom 301. člena ZFPPIPP predlaga nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka, če je v njem upnik uveljavljal terjatev še pred začetkom stečajnega postopka. Nobena določba ZFPPIPP se ne nanaša na rok za izjasnitev upnika (v pravdnem postopku tožnika) o njegovem ravnanju z že prej vloženo tožbo za primer, če je bila upniku v stečajnem postopku terjatev priznana. Zato tudi ni bilo nobene postopkovne ovire potem, ko je prvostopenjsko sodišče ugotovilo nadaljevanje prekinjenega postopka na podlagi 2. odstavka 301. člena ZFPPIPP, da odloči o pritožnikovi pritožbi, upoštevaje posledice priznanja tožnikove terjatve v stečajnem postopku iz 8. odstavka 301. člena ZFPPIPP.
URS člen 25. ZLNDL člen 1, 3, 7. ZGJS člen 76, 76/1, 76/4, 76/5. ZGO-1 člen 212, 213. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 92.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – infrastrukturni objekti – gospodarske javne službe – pravica uporabe – vpis v zemljiško knjigo – razpolaganje s tujo stvarjo – javno dobro
Za presojo vprašanja lastninske pravice po ZGJS je odločilno, ali so to infrastrukturni objekti, namenjeni izvajanju gospodarske javne službe, po ZLNDL pa, kdo je imel ob njegovi uveljavitvi pravico uporabe. Ta je bila glede na svojo naravo in tudi način prenosa drugačna od klasične lastninske pravice. Bistveno je bilo, katera družbena oseba je ta sredstva uporabljala in z njimi opravljala družbeno funkcijo.
predlog za preklic naroka - izostanek z naroka – odločitev sodišča o prošnji za preklic naroka - sodba na podlagi odpovedi
Če sodišče stranke ne obvesti, da je njeni prošnji za preložitev naroka ugodeno, se ta ne more zanesti, da ji bo ugodeno in mora na narok pristopiti, sicer trpi posledice izostanka.
SPZ člen 43, 43/2, 49. ZPP člen 76, 76/3, 184, 184/2, 185, 185/1,190. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
ugotovitev lastninske pravice – pasivna legitimacija – vpis v zemljiško knjigo – sosporništvo – naknadno sosporništvo – privolitev tistega, ki naj vstopi v pravdo – objektivna sprememba tožbe – sklep sodišča – ugotovitev lastninske pravice – vpis v zemljiško knjigo
Institut naknadnega sosporništva je možen le s privolitvijo tistega, ki naj vstopi v pravdo.
Ugotovitev lastninske pravice je mogoče doseči le tako, da se v pravdi zajame lastnika nepremičnine. Le na podlagi takšne ugotovitvene sodbe je mogoč vpis tožnika v zemljiško knjigo, saj ugotovitev lastninske pravice ob odsotnosti zaznambe spora zoper tretjega, ki je vpisan v zemljiško knjigo, ne more učinkovati, če ni stranka pravdnega postopka.