odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah – poškodba desne noge
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Po izteku pritožbenega roka izvedenih dopolnitev pritožbe ni mogoče upoštevati, ker je pritožbeni rok prekluziven zakonski rok, v okviru katerega podana pritožba mora imeti sestavine, ki jih predpisuje 335. čl. ZPP.
URS člen 33. ZGD-1 člen 501, 501/1. OZ člen 999, 999/1.
pogodbena izključitev družbenika
Dopustnost pogodbene izključitve družbenika iz d.o.o., ob dejstvu, da je d.o.o. veliko trdnejša in bolj institucionalizirana oblika obligacijskopravne povezave (kot societas po OZ), katere interesi zahtevajo strožjo ureditev, je tudi po stališču pravnih teoretikov še toliko manj vprašljiva. Prav samostojna bit d.o.o. in varstvo njenih interesov v povezavi z interesi drugih družbenikov po oceni pritožbenega sodišča opravičujejo poseg v lastninsko pravico družbenikov, ki nastopi zaradi izključitve, tudi z ustavnopravnega vidika.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065591
SPZ člen 32.
motenjska tožba – prekluzivni rok za vložitev motenjske tožbe – sprememba tožbenega zahtevka
Ker je tožeča stranka na naroku dne 20.11.2009 tožbo spremenila, navedeno vpliva na tek materialnih prekluzivnih rokov za vložitev motenjske tožbe, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Razlogi, zakaj se je tožeča stranka odločila za spremembo tožbenega zahtevka, četudi, naj bi šlo za nepotrebnost in nezakonitost sklepa o popravi tožbe, ne vpliva na pravilnost odločitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0065603
URS člen 35, 39. OZ člen 131, 179.
povrnitev negmotne škode - razžalitev dobrega imena in časti - svoboda izražanja – javna oseba – objektivna žaljivost – protipravno ravnanje – satira - karikatura
Pri vsakem posamičnem primeru omejevanja svobode izražanja je potrebno dosledno in brez izjeme upoštevati tako imenovani tridelni test za ugotavljanje upravičenosti konkretne omejitve svobode izražanja. Da bi bila omejitev legitimna, mora biti (1) določena z zakonom, (2) zasledovati mora legitimen cilj, ki ga gre iskati med razlogi, navedenimi v 2. odstavku 10. člena Evropske konvencije (v obravnavanem primeru je ta razlog „zavarovanje ugleda ali pravic drugih ljudi“), zadnji pogoj za dopustnost posega pa je (3) nujnost ukrepa v demokratični družbi. To pomeni, da mora za ukrep obstajati nujna družbena potreba in da mora biti ukrep sorazmeren zasledovanemu namenu. Sorazmernost se ugotavlja s tehtanjem med zagotovljeno svobodo izražanja in med zaščiteno dobrino.
priposestvovanje - zunajknjižno priposestvovanje - dobra vera
V dobri veri je tisti, ki je kljub ustrezni skrbnosti (še vedno) v zmotnem prepričanju, da je stvar, ki jo ima v posesti, tudi zares njegova. Kljub domnevi dobrovernosti in pravilu, da je dokazno breme nedobrovernosti na stranki, ki temu ugovarja, mora priposestvovalčeva dobrovernost izhajati iz neke konkretne podlage, ki v zavesti priposestvovalca obstaja brez dvoma, to pa mora slednji ob ugovoru, da ni tako, zatrjevati in dokazati.
Predmet nepravdnih postopkov (in tudi ne postopka za ureditev meje), ni uveljavljanje terjatve ene stranke proti drugi, pač pa ureditev določenih razmerij in osebnih stanj. To sicer ne izključuje možnosti izdaje začasne odredbe samo po sebi, pomeni pa, da je mogoča zgolj izdaja začasne odredbe v smislu začasne ureditve spornega razmerja, to je tako imenovane regulacijske začasne odredbe v smislu 3. točke 273. člena ZIZ
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065616
OZ člen 131, 131/1, 154, 154/1. ZPP člen 254, 254/2, 254/3.
postavitev novega izvedenca – utemeljen dvom v pravilnost izvedeniškega mnenja – degenerativne spremembe – osebne lastnosti oškodovanca – vzročna zveza
Sodna praksa res stoji na stališču, da je celoten obseg škode v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, četudi je njen obseg neobičajno večji zaradi osebnega stanja oškodovanca, vendarle pa v konkretni zadevi nima opore v izvedeniškem mnenju, saj ne gre primer neme patologije oškodovanke, ki bi se izrazila šele s škodnim dogodkom, temveč gre pri prvotožnici za bolezenske spremembe, ki so se v celoti razvile že pred nesrečo.
Izvedeniško mnenje je življenjsko logično, notranje skladno pa tudi strokovno verodostojno, tako da izvedencu ni moč očitati kakršnihkoli pomanjkljivosti, nejasnosti, mnenje samo s seboj ni v nasprotju, niti se ne poraja utemeljen dvom v njegovo pravilnost, kar pa je nujni pogoj za ponovitev dokaza s postavitvijo drugega izvedenca.
tek zakonskih zamudnih obresti - odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja podržavljenega premoženja – nečista denarna terjatev – zamuda z izpolnitvijo - valorizacija
Izgube nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ni mogoče povrniti v naravi (zaradi narave stvari same). Gre torej za „nečisto“ denarno terjatev, saj je tožnikom nastala premoženjska škoda, ki prvotno ni bila izražena v denarju in glede na to, da gre za nereparirano škodo, je sodišče prve stopnje izvedencu pravilno naložilo, da takšno škodo ovrednoti „v cenah na današnji dan“.
zakonska subrogacija – izpolnitev obveznosti za drugega
Za prehod upnikovih pravic na tretjega na podlagi zakonske subrogacije zadošča ugotovitev, da je bila izpolnitev upnikove terjatve opravljena ter da je imel tretji pravni interes za izpolnitev.
prispevek oškodovanca - oškodovančev prispevek k nastanku škode - ravnanje oškodovanca kot razlog za oprostitev odgovornosti
Oškodovančeve refleksne reakcije (nastala je izven oškodovančeve voljne sfere) in njenih posledic ni mogoče vrednotiti kot oškodovančev prispevek k nastali škodi. Ta reakcija je bila izzvana z delovanjem nevarne stvari, zato je posledica njenega delovanja.
zaznamba izvršbe – obvezne sestavine sklepa o zaznambi izvršbe – dejanski prejem pisanja – kršitev pravil o vročanju
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje.
Po 2. odst. 86. člena ZZK se v zaznambi izvršbe navede izvršilno sodišče, datum in
opravilna številka sklepa o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo izvršbe, in podatki o
upniku, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, torej o osebi, v korist katere je zaznamba izvršbe dovoljena. Podatek o stalnem prebivališču nasprotne udeleženke tako ne predstavlja obvezne sestavine sklepa o zaznambi izvršbe.
valorizacija odškodninske obveznosti – že plačana odškodnina
Po drugem odstavku 168. čl. OZ se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, kar po enotni sodni praksi velja tako za gmotno, kot za nepremoženjsko škodo. Zato je potrebno odškodnino, ki je bila plačana pred izdajo sodne odločbe, valorizirati in s tem zagotoviti upoštevanje realne vrednosti že plačane odškodnine.
starostna pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - pokojninska doba - starost - prenehanje zavarovanja
Tožnica je na dan 31. 12. 2008 ob upoštevanju doplačil prispevkov izpolnila pogoja pokojninske dobe in starosti za priznanje pravice do starostne pokojnine, vendar od navedenega dne tožnici pravice ni mogoče priznati, ker je tedaj še bila v zavarovanju. Pravica bi ji zaradi prenehanja zavarovanja pripadala šele od 1. 1. 2009 dalje. Tedaj pa tožnica (spremenjenih pogojev) za priznanje pravice do starostne pokojnine (starost, pokojninska doba) ni izpolnjevala. Iz tega razloga je odločitev, da se ji starostna pokojnina ne prizna, pravilna.
SPZ člen 43, 43/2, 49. ZPP člen 76, 76/3, 184, 184/2, 185, 185/1,190. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
ugotovitev lastninske pravice – pasivna legitimacija – vpis v zemljiško knjigo – sosporništvo – naknadno sosporništvo – privolitev tistega, ki naj vstopi v pravdo – objektivna sprememba tožbe – sklep sodišča – ugotovitev lastninske pravice – vpis v zemljiško knjigo
Institut naknadnega sosporništva je možen le s privolitvijo tistega, ki naj vstopi v pravdo.
Ugotovitev lastninske pravice je mogoče doseči le tako, da se v pravdi zajame lastnika nepremičnine. Le na podlagi takšne ugotovitvene sodbe je mogoč vpis tožnika v zemljiško knjigo, saj ugotovitev lastninske pravice ob odsotnosti zaznambe spora zoper tretjega, ki je vpisan v zemljiško knjigo, ne more učinkovati, če ni stranka pravdnega postopka.