DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0061414
ZDen člen 4, 5. SPZ člen 39, 92, 249.
odvzem premoženja brez nacionalizacijske odločbe – nasilni odvzem posesti – priposestvovanje po ODZ – pravična posest
Tožena stranka ni dokazala, da sta nepremičnini pravnoformalno z odločbo državnega organa prešli v ljudsko premoženje (ali v državno, družbeno ali zadružno lastnino), saj ni preložila odločbe oziroma dokazov, ki bi potrjevali takšen prehod lastninske pravice od J. P. na pravne prednike tožene stranke. Pravni prednik in tožniki so (bili) vpisani v zemljiško knjigo, niso razpolagali z aktom o podržavljenju, da sta jim bili odvzeti nepremičnini, zato ni bilo podlage (potrebe) za vložitev denacionalizacijskega zahtevka.
Nasilni odvzem posesti na nepremičninah pravnemu predniku tožeče stranke še ne pomeni, da mu je bila odvzeta lastninska pravica z nacionalizacijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0064238
ODZ paragraf 1175, 1215. ZOR člen 99, 99/1, 99/2. OZ člen 990. ZPP člen 7. 181, 212. ZTLR člen 42, 43. SPZ člen 100.
družbena pogodba - izgradnja kabelskega sistema - sofinanciranje občanov - vloga krajevnih skupnosti - nedoločnost opustitvenega zahtevka
Ob presoji besedila individualnih pogodb naročnikov ter splošnih pogojev, ki so tvorili sestavni del teh pogodb pritožbeno sodišče ocenjuje, da ne gre za družbeno pogodbo med krajani (tožniki) in krajevnimi skupnostmi oziroma celo med 5544 krajani, kot to zatrjuje tožeča stranka. V predstavljenih pogodbah namreč ni moč najti bistvenih sestavin družbene pogodbe, saj v njej ni opredeljen skupni namen pogodbenih strank.
obnova postopka – skrbnost pri zbiranju pravdnega gradiva – ime priče
Za presojo utemeljenosti predloga za obnovo postopka je pravno odločilno, ali je tožena stranka pri iskanju pravdnega gradiva ravnala z zadostno skrbnostjo, v okviru razumnih meja. Gre torej za vprašanje, ali bi tožena stranka ob sistematičnem načinu priprave pravdnega gradiva, glede na podatke, s katerimi je razpolagala, lahko prišla do imena priče R. in s tem do tega, kar bi ta vedela povedati.
motenje posesti – posest – soposest - detencija – odvzem posesti – oblika zahtevka v sporih zaradi motenja posesti – ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti – posest dedičev
Ugotovitveni del zahtevka sporih zaradi motenja posesti ni potreben.
Za detencijo (imetništvo) značilno, da določena oseba izvaja dejansko oblast na stvari za drugega in da to izvajanje izhaja iz določenega razmerja med posestnikom in imetnikom ter dolžnost imetnika, da se ravna po navodilih posestnika.
Toženca sta sicer sinova in dediča pokojne, vendar pa se s smrtjo njune matere kvaliteta (so)posesti, ki jo je imela ona, ni spremenila in jima posledično v zvezi s posestjo ne pripada nič večje varstvo kot bi ga bila deležna v takšni dejanski situaciji zapustnica sama.
valorizacija odškodninske obveznosti – že plačana odškodnina
Po drugem odstavku 168. čl. OZ se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, kar po enotni sodni praksi velja tako za gmotno, kot za nepremoženjsko škodo. Zato je potrebno odškodnino, ki je bila plačana pred izdajo sodne odločbe, valorizirati in s tem zagotoviti upoštevanje realne vrednosti že plačane odškodnine.
zakonska subrogacija – izpolnitev obveznosti za drugega
Za prehod upnikovih pravic na tretjega na podlagi zakonske subrogacije zadošča ugotovitev, da je bila izpolnitev upnikove terjatve opravljena ter da je imel tretji pravni interes za izpolnitev.
Čeprav tožnica govori o uporabnini, je iz trditvene podlage tožeče stranke razvidno, da sta se pravdni stranki dogovorili o toženkini uporabi tožničine hiše (bivanju) za mesečno uporabnino 200,00 EUR, ki ima zato značaj najemnine. Določitev predmeta rabe (najema) in višine najemnine sta bistveni sestavini najemne pogodbe.
ZZK člen 51, 51/1, 87, 87/2, 87/3, 87/4, 89, 89/4.
zaznamba izvršbe – učinki zaznambe izvršbe – vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
Vknjižba lastninske pravice pritožnice, ki ni dolžnik v izvršilnem postopku, ne predstavlja ovire za dovolitev vpisa lastninske pravice na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ker vknjižba njene lastninske pravice učinkuje po trenutku, ko so začele učinkovati zaznambe izvršb in hipotek.
starostna pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - pokojninska doba - starost - prenehanje zavarovanja
Tožnica je na dan 31. 12. 2008 ob upoštevanju doplačil prispevkov izpolnila pogoja pokojninske dobe in starosti za priznanje pravice do starostne pokojnine, vendar od navedenega dne tožnici pravice ni mogoče priznati, ker je tedaj še bila v zavarovanju. Pravica bi ji zaradi prenehanja zavarovanja pripadala šele od 1. 1. 2009 dalje. Tedaj pa tožnica (spremenjenih pogojev) za priznanje pravice do starostne pokojnine (starost, pokojninska doba) ni izpolnjevala. Iz tega razloga je odločitev, da se ji starostna pokojnina ne prizna, pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064358
ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 62.
pogodba o leasingu – odpoved pogodbe o leasingu – pravni interes za dajatveno tožbo – račun – nasprotje med razlogi sodbe – zavrnitev dokaznega predloga – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev – predujem za izvedenca
Obstoj verodostojne listine ne pomeni, da tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo.
Kot procesno kršitev tožeča stranka očitno opredeljuje zavrnitev dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca finančne stroke. Glede na to, da sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, saj lahko dokazni predlog, če za to obstajajo upravičeni razlogi, tudi zavrne, zavrnitev dokaznega predloga ne pomeni procesne kršitve, na katero bi se nanašala določba 286.b člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0065603
URS člen 35, 39. OZ člen 131, 179.
povrnitev negmotne škode - razžalitev dobrega imena in časti - svoboda izražanja – javna oseba – objektivna žaljivost – protipravno ravnanje – satira - karikatura
Pri vsakem posamičnem primeru omejevanja svobode izražanja je potrebno dosledno in brez izjeme upoštevati tako imenovani tridelni test za ugotavljanje upravičenosti konkretne omejitve svobode izražanja. Da bi bila omejitev legitimna, mora biti (1) določena z zakonom, (2) zasledovati mora legitimen cilj, ki ga gre iskati med razlogi, navedenimi v 2. odstavku 10. člena Evropske konvencije (v obravnavanem primeru je ta razlog „zavarovanje ugleda ali pravic drugih ljudi“), zadnji pogoj za dopustnost posega pa je (3) nujnost ukrepa v demokratični družbi. To pomeni, da mora za ukrep obstajati nujna družbena potreba in da mora biti ukrep sorazmeren zasledovanemu namenu. Sorazmernost se ugotavlja s tehtanjem med zagotovljeno svobodo izražanja in med zaščiteno dobrino.
prispevek oškodovanca - oškodovančev prispevek k nastanku škode - ravnanje oškodovanca kot razlog za oprostitev odgovornosti
Oškodovančeve refleksne reakcije (nastala je izven oškodovančeve voljne sfere) in njenih posledic ni mogoče vrednotiti kot oškodovančev prispevek k nastali škodi. Ta reakcija je bila izzvana z delovanjem nevarne stvari, zato je posledica njenega delovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068041
ZPP člen 242, 242/1, 286, 286/1, 286/4, 286/6. OZ člen 179.
odgovornost delodajalca - odškodnina za nepremoženjsko škodo – prekluzija – prvi narok za glavno obravnavo – trditveno in dokazno breme – pasivnost stranke – zavarovalna vsota – valorizacija zavarovalne vsote – stroški priče
Pri morebitnem višanju zavarovalne vsote z instrumentom valorizacije je potrebno skleniti izrecen dogovor ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. Tožnik dejstva valorizacije ni navedel, temveč se je le skliceval na listinski dokaz, s katerim naj bi to nezatrjevano dejstvo dokazoval, pa še to prepozno (po prvem naroku za glavno obravnavo).
Ali je priča doprinesla k postopku, je stvar dokazne ocene sodišča prve stopnje in ne more biti pogoj za priznanje stroškov, ki so s prihodom in zaslišanjem priče vsekakor nastali.
sklepčnost tožbe – substanciran zahtevek – nepopolna tožba – individualiziran opis primera
Za prepoznavo tožbenega zahtevka, za ugotovitev in določitev njegove identitete je nujno, da je vsestransko določen (oziroma vsaj določljiv) tako v subjektivnem kot v objektivnem pogledu. To pomeni, da mora biti zahtevek tako substanciran, da je sporno razmerje mogoče konkretizirati in specificirati.
Če je sodišče menilo, da je tožba nepopolna, bi se moralo odzvati že v fazi predhodnega preizkusa tožbe, saj določilo 1. odstavka 276. člena ZPP določa, da sodišče tožencu vroči tožbo, ki ima vse sestavine iz 180. člena tega zakona, oziroma izvesti postopek, kot ga določa 108. člen ZPP.
Ker je bila tožnica vključena v zavarovanje, ni imela pravice do družinske pokojnine in tudi ni bila souživalka družinske pokojnine skupaj z otrokom. Ker tožnica pravice do družinske pokojnine ni pridobila, s tem ni izpolnjen pogoj, da bi to pravico lahko ohranila po prejšnjih predpisih.
pooblastilo – pooblaščenec – pogodba o odtujitvi ali obremenitvi nepremičnine – posebno pooblastilo
Konkretno pooblastilo je presplošno, saj pooblašča pooblaščenko za kakršnokoli razpolaganje z v pooblastilu navedenimi nepremičninami. Posamezni posli v zvezi s tem so v samem pooblastilu sicer izrecno navedeni, ne pa tudi posel, ki ga je pooblaščenka na podlagi tega pooblastila v konkretnem primeru sklenila in ki je predmet izpodbijanja. Takšnega pooblastila tako ni mogoče šteti kot posebno pooblastilo za konkreten posamezen primer odtujitve v pooblastilu navedenih nepremičnin.