ZZK člen 51, 51/1, 87, 87/2, 87/3, 87/4, 89, 89/4.
zaznamba izvršbe – učinki zaznambe izvršbe – vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
Vknjižba lastninske pravice pritožnice, ki ni dolžnik v izvršilnem postopku, ne predstavlja ovire za dovolitev vpisa lastninske pravice na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ker vknjižba njene lastninske pravice učinkuje po trenutku, ko so začele učinkovati zaznambe izvršb in hipotek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064358
ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 62.
pogodba o leasingu – odpoved pogodbe o leasingu – pravni interes za dajatveno tožbo – račun – nasprotje med razlogi sodbe – zavrnitev dokaznega predloga – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev – predujem za izvedenca
Obstoj verodostojne listine ne pomeni, da tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo.
Kot procesno kršitev tožeča stranka očitno opredeljuje zavrnitev dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca finančne stroke. Glede na to, da sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, saj lahko dokazni predlog, če za to obstajajo upravičeni razlogi, tudi zavrne, zavrnitev dokaznega predloga ne pomeni procesne kršitve, na katero bi se nanašala določba 286.b člena ZPP.
Sklep o izročitvi zapuščine državi (kaduciteta) je konstitutivne narave. Ker država odgovarja za terjatve pokojnika do višine kaduka (izročenega premoženja), je treba upniku priznati udeležbo v postopku.
tek zakonskih zamudnih obresti - odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja podržavljenega premoženja – nečista denarna terjatev – zamuda z izpolnitvijo - valorizacija
Izgube nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ni mogoče povrniti v naravi (zaradi narave stvari same). Gre torej za „nečisto“ denarno terjatev, saj je tožnikom nastala premoženjska škoda, ki prvotno ni bila izražena v denarju in glede na to, da gre za nereparirano škodo, je sodišče prve stopnje izvedencu pravilno naložilo, da takšno škodo ovrednoti „v cenah na današnji dan“.
starostna pokojnina - dokončna in pravnomočna odločba - nova odmera - zavrženje zahteve
Tožnik je pri toženi stranki vložil zahtevo za ponovni izračun starostne pokojnine, ker se ni strinjal z višino ugotovljene starostne pokojnine, kar je utemeljeval s tem, da imajo njegovi sodelavci, ki so delali na istem delovnem mestu kot on, z isto izobrazbo, višje pokojnine. Zahteva za ponovni izračun starostne pokojnine je bila s sklepom tožene stranke na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavržena, saj je bilo o pravici do starostne pokojnine že pravnomočno odločeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0065603
URS člen 35, 39. OZ člen 131, 179.
povrnitev negmotne škode - razžalitev dobrega imena in časti - svoboda izražanja – javna oseba – objektivna žaljivost – protipravno ravnanje – satira - karikatura
Pri vsakem posamičnem primeru omejevanja svobode izražanja je potrebno dosledno in brez izjeme upoštevati tako imenovani tridelni test za ugotavljanje upravičenosti konkretne omejitve svobode izražanja. Da bi bila omejitev legitimna, mora biti (1) določena z zakonom, (2) zasledovati mora legitimen cilj, ki ga gre iskati med razlogi, navedenimi v 2. odstavku 10. člena Evropske konvencije (v obravnavanem primeru je ta razlog „zavarovanje ugleda ali pravic drugih ljudi“), zadnji pogoj za dopustnost posega pa je (3) nujnost ukrepa v demokratični družbi. To pomeni, da mora za ukrep obstajati nujna družbena potreba in da mora biti ukrep sorazmeren zasledovanemu namenu. Sorazmernost se ugotavlja s tehtanjem med zagotovljeno svobodo izražanja in med zaščiteno dobrino.
priposestvovanje - zunajknjižno priposestvovanje - dobra vera
V dobri veri je tisti, ki je kljub ustrezni skrbnosti (še vedno) v zmotnem prepričanju, da je stvar, ki jo ima v posesti, tudi zares njegova. Kljub domnevi dobrovernosti in pravilu, da je dokazno breme nedobrovernosti na stranki, ki temu ugovarja, mora priposestvovalčeva dobrovernost izhajati iz neke konkretne podlage, ki v zavesti priposestvovalca obstaja brez dvoma, to pa mora slednji ob ugovoru, da ni tako, zatrjevati in dokazati.
SPZ daje zastavnemu upniku vrsto upravičenj, ki mu zagotavljajo poplačilo terjatve iz zastavljenih stvari, tudi v primeru, ko se te ne nahajajo več pri dolžniku, temveč pri tretjem. Vendar pa je v danem primeru ta tretji v stečajnem postopku. Zato mora zastavni upnik, ki želi uveljaviti svoje zavarovanje, upoštevati pravila tega postopka.
V kolikor izločitvena pravica ni prijavljena v roku iz 1. odst. 299. člena ZFPPIPP, ta sicer ne preneha, preneha pa ovira za prodajo premoženja, ki je predmet zatrjevane ločitvene pravice.
Če upnik zamudi rok za prijavo ločitvene pravice iz 1. odst. 298. člena ZFPPIPP, pa ta preneha (5. odst. 298. člena ZFPPIPP). S tem upnik izgubi tudi upravičenja, ki bi jih imel kot ločitveni upnik v postopku prodaje premoženja, ki je predmet zastavne pravice.
Zakonito dedovanje se ravna po tipskih pravilih, ki krog dedičev vežejo na sorodstvena in zakonska razmerja. Od tega zakonskega tipa je mogoče odstopiti le tedaj, ko je zapustnik napravil oporoko, ali pa v skrajnih primerih, ko je posamezen dedič dedno nevreden.
lastninjenje nepremičnin – družbena lastnina – pravica uporabe - tožba na ugotovitev lastninske pravice - lastninska pravica – pasivna legitimacija
Ker bi drugotožena stranka vknjižbo lastninske pravice v svojo korist lahko predlagala, je jasno, da je tudi pasivno legitimirana v tej pravdni zadevi, v kateri tožeča stranka zahteva ugotovitev svoje lastninske pravice na sporni nepremičnini, kljub temu, da bi bila lahko vknjižba v korist drugotožene stranke samo formalna, ker sporni nepremičnini nista prešli v last drugotožene stranke, temveč P. kluba.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0067029
OZ člen 352, 352/1, 357, 357/6.
subrogacija – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – avtomobilsko kasko zavarovanje
Pravno odločilno je dejstvo, kdaj je začelo teči proti odgovornemu za škodo zastaranje zavarovančeve terjatve, ne pa zavarovalničine terjatve. Treba je namreč upoštevati, da je zakon za regresne zahtevke, kar zadeva njihovo zastaranje dosledno izpeljal načelo subrogacije, da z izplačilom odškodnine oškodovancu preidejo na zavarovalnico vse pravice (in seveda tudi omejitve) zavarovanca, s tem, da začne teči zastaranje in se konča ob istih časovnih mejnikih.
motenje posesti – posest – soposest - detencija – odvzem posesti – oblika zahtevka v sporih zaradi motenja posesti – ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti – posest dedičev
Ugotovitveni del zahtevka sporih zaradi motenja posesti ni potreben.
Za detencijo (imetništvo) značilno, da določena oseba izvaja dejansko oblast na stvari za drugega in da to izvajanje izhaja iz določenega razmerja med posestnikom in imetnikom ter dolžnost imetnika, da se ravna po navodilih posestnika.
Toženca sta sicer sinova in dediča pokojne, vendar pa se s smrtjo njune matere kvaliteta (so)posesti, ki jo je imela ona, ni spremenila in jima posledično v zvezi s posestjo ne pripada nič večje varstvo kot bi ga bila deležna v takšni dejanski situaciji zapustnica sama.
pooblastilo – pooblaščenec – pogodba o odtujitvi ali obremenitvi nepremičnine – posebno pooblastilo
Konkretno pooblastilo je presplošno, saj pooblašča pooblaščenko za kakršnokoli razpolaganje z v pooblastilu navedenimi nepremičninami. Posamezni posli v zvezi s tem so v samem pooblastilu sicer izrecno navedeni, ne pa tudi posel, ki ga je pooblaščenka na podlagi tega pooblastila v konkretnem primeru sklenila in ki je predmet izpodbijanja. Takšnega pooblastila tako ni mogoče šteti kot posebno pooblastilo za konkreten posamezen primer odtujitve v pooblastilu navedenih nepremičnin.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023179
KZ-1 člen 34, 310, 310/2, 310/4. ZKP člen 372, 372/1, 358, 358/1, 358/3, 364.
kaznivo dejanje samovoljnosti – opis kaznivega dejanja – izterjava dolga za drugega – oprostilna sodba
Opis kaznivega dejanja v obtožbi, ki je povzet v izreku izpodbijane sodbe, poleg modalitet in opredelitve poskusa kaznivega dejanja, vsebuje tudi konkretizacijo uporabe sile in resne grožnje z napadom na življenje ali telo oškodovanke, ni pa konkretiziran abstraktni zakonski znak izterjave dolga za drugega.
Čeprav tožnica govori o uporabnini, je iz trditvene podlage tožeče stranke razvidno, da sta se pravdni stranki dogovorili o toženkini uporabi tožničine hiše (bivanju) za mesečno uporabnino 200,00 EUR, ki ima zato značaj najemnine. Določitev predmeta rabe (najema) in višine najemnine sta bistveni sestavini najemne pogodbe.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
začasna zadržanost od dela – izboljšanje zdravstvenega stanja
Pri tožnici v spornem obdobju ni prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja v tolikšni meri, da bi bila zmožna za delo, tako da razlogi za prenehanje začasne zadržanosti od dela niso podani. Prav tako pa ni izkazano, da bi tožnica brez nevarnosti za poslabšanje zdravstvenega stanja v spornem obdobju lahko opravljala svoje delo v proizvodnji.