zaznamba izvršbe – obvezne sestavine sklepa o zaznambi izvršbe – dejanski prejem pisanja – kršitev pravil o vročanju
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje.
Po 2. odst. 86. člena ZZK se v zaznambi izvršbe navede izvršilno sodišče, datum in
opravilna številka sklepa o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo izvršbe, in podatki o
upniku, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, torej o osebi, v korist katere je zaznamba izvršbe dovoljena. Podatek o stalnem prebivališču nasprotne udeleženke tako ne predstavlja obvezne sestavine sklepa o zaznambi izvršbe.
zakonska subrogacija – izpolnitev obveznosti za drugega
Za prehod upnikovih pravic na tretjega na podlagi zakonske subrogacije zadošča ugotovitev, da je bila izpolnitev upnikove terjatve opravljena ter da je imel tretji pravni interes za izpolnitev.
ZOR člen 1087, 1087/1, 1087/3. OZ člen 395, 395/1. ZPP člen 191, 191/1, 191/1-1, 339, 339/2, 339/2-14, 481, 481/1, 484. ZIZ člen 62, 62/2, 146.
bančna garancija na prvi poziv – ugovori – neupravičena vnovčitev – obveznost upravičenca iz garancije – neupravičena pridobitev – gospodarski spor – izvršba na podlagi verodostojne listine – solidarna obveznost – izrek v nasprotju z obrazložitvijo
Bančna garancija na prvi poziv je abstraktna obveznost banke garanta, kar pomeni, da banka ob pozivu na plačilo po garanciji nima nobenih ugovorov zoper upravičenca iz garancije iz razmerja, za katero garantira. V kolikor pa prvotoženec meni, da upravičenec iz garancije L., d.d. ni bil upravičen do plačila zneska iz garancije, lahko vrnitev tega zneska terja od upravičenca po pravilih o neupravičeni pridobitvi.
Upnik sicer res lahko zahteva plačilo obveznosti bodisi od glavnega dolžnika, bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati, saj vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost, ne more pa upnik dobiti terjatve povrnjene dvakrat (od glavnega dolžnika in od poroka), na kar glede na vsebino izvršilnega predloga (ki se v izvršilnemu postopku sledečem pravdnem postopku šteje kot tožba) pravilno opozarjata pritožnika.
Sodna praksa objektivno odgovornost za škodo, ki je posledica stvari, priznava le v primerih, ko gre za veliko in nepredvidljivo nevarnost škode, ki se ji ni mogoče izogniti tudi, če se uporabi vsa dolžna skrbnost. V določenih okoliščinah stvar sicer res lahko postane nevarna, vendar pa to narave odgovornosti ne spreminja. Treba je namreč ugotoviti, ali je takšna povečana nevarnost posledica nedopustnega ravnanja ali ne, in če je, je podlaga odgovornosti krivdna.
V primeru opustitve ne moremo govoriti o fizikalni vzročnosti in je zato praviloma potrebno glede presoje protipravnosti očitane opustitve najti pravno pravilo, ki domnevno odgovorni osebi nalaga določeno ravnanje, katerega namen je preprečiti nastanek takšnega tipa škodnega dogodka kot se je zgodil. Šele opustitev tako določenega dolžnostnega ravnanja lahko predstavlja podlago za odškodninsko odgovornost.
Za odškodninsko odgovornost drugega toženca do tožnika je bistveno to, da je sklenil sodno poravnavo, ne da bi se o tem predhodno posvetoval s tožnikom, ali se strinja s takšno sodno poravnavo.
ZPIZ-1 člen 12, 60, 68, 249. ZDSS-1 člen 61, 62, 63/1, 81, 81/2. ZPP člen 243.
invalid I. kategorije - dokazovanje - sodni izvedenec - socialni spor - spor polne jurisdikcije
Sodišče prve stopnje je utemeljeno upoštevalo, da je pri tožnici invalidnost I. kategorije invalidnosti nastala pred izdajo dokončne odločbe toženke (čeprav je nastala po izdaji prvostopne odločbe). Ker se v socialnem sporu odloča po vsebini, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi toženke utemeljeno odpravilo in tožnico razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine.
ZIZ člen 58, 239, 272. SPZ člen 99. ZJC člen 61. ZJC-B člen 19, 19/1, 19/8.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – ugovorni postopek – domneva resničnosti trditev v ugovoru
V ugovornem postopku zoper izdano začasno odredbo se štejejo za resnične vse tiste navedbe v ugovoru, glede katerih upnik v odgovoru na ugovor ni navedel dejstev in predložil dokazov, na katere je opiral predlog za izdajo začasne odredbe, ter s katerimi trditvena podlaga v predlogu za izdajo začasne odredbe ni v nasprotju.
Zakonito dedovanje se ravna po tipskih pravilih, ki krog dedičev vežejo na sorodstvena in zakonska razmerja. Od tega zakonskega tipa je mogoče odstopiti le tedaj, ko je zapustnik napravil oporoko, ali pa v skrajnih primerih, ko je posamezen dedič dedno nevreden.
SPZ daje zastavnemu upniku vrsto upravičenj, ki mu zagotavljajo poplačilo terjatve iz zastavljenih stvari, tudi v primeru, ko se te ne nahajajo več pri dolžniku, temveč pri tretjem. Vendar pa je v danem primeru ta tretji v stečajnem postopku. Zato mora zastavni upnik, ki želi uveljaviti svoje zavarovanje, upoštevati pravila tega postopka.
V kolikor izločitvena pravica ni prijavljena v roku iz 1. odst. 299. člena ZFPPIPP, ta sicer ne preneha, preneha pa ovira za prodajo premoženja, ki je predmet zatrjevane ločitvene pravice.
Če upnik zamudi rok za prijavo ločitvene pravice iz 1. odst. 298. člena ZFPPIPP, pa ta preneha (5. odst. 298. člena ZFPPIPP). S tem upnik izgubi tudi upravičenja, ki bi jih imel kot ločitveni upnik v postopku prodaje premoženja, ki je predmet zastavne pravice.
motenje posesti – posest – soposest - detencija – odvzem posesti – oblika zahtevka v sporih zaradi motenja posesti – ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti – posest dedičev
Ugotovitveni del zahtevka sporih zaradi motenja posesti ni potreben.
Za detencijo (imetništvo) značilno, da določena oseba izvaja dejansko oblast na stvari za drugega in da to izvajanje izhaja iz določenega razmerja med posestnikom in imetnikom ter dolžnost imetnika, da se ravna po navodilih posestnika.
Toženca sta sicer sinova in dediča pokojne, vendar pa se s smrtjo njune matere kvaliteta (so)posesti, ki jo je imela ona, ni spremenila in jima posledično v zvezi s posestjo ne pripada nič večje varstvo kot bi ga bila deležna v takšni dejanski situaciji zapustnica sama.
pooblastilo – pooblaščenec – pogodba o odtujitvi ali obremenitvi nepremičnine – posebno pooblastilo
Konkretno pooblastilo je presplošno, saj pooblašča pooblaščenko za kakršnokoli razpolaganje z v pooblastilu navedenimi nepremičninami. Posamezni posli v zvezi s tem so v samem pooblastilu sicer izrecno navedeni, ne pa tudi posel, ki ga je pooblaščenka na podlagi tega pooblastila v konkretnem primeru sklenila in ki je predmet izpodbijanja. Takšnega pooblastila tako ni mogoče šteti kot posebno pooblastilo za konkreten posamezen primer odtujitve v pooblastilu navedenih nepremičnin.
Ker je bila tožnica vključena v zavarovanje, ni imela pravice do družinske pokojnine in tudi ni bila souživalka družinske pokojnine skupaj z otrokom. Ker tožnica pravice do družinske pokojnine ni pridobila, s tem ni izpolnjen pogoj, da bi to pravico lahko ohranila po prejšnjih predpisih.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – dedovanje novega premoženja – pravnomočnost prejšnjega sklepa o dedovanju – dedičevi dediči
V primeru, ko je zapustnik neposredni denacionalizacijski upravičenec, mora sodišče pri dedovanju upoštevati specialna določila ZDen, v primeru, da je zapustnik zgolj dedič denacionalizacijskega upravičenca, pa dediči zapustnika njegovo premoženje dedujejo na podlagi splošnih določb ZD, in sicer na podlagi določila 221. člena ZD, torej po režimu, kot je bilo izvedeno ostalo dedovanje zapustnikovega premoženja.
Porok, ki plača del dolga glavnega dolžnika, ima pravico terjati ustrezen del od drugih porokov, četudi se je ta (za isti dolg) kot porok zavezal posebej (kasneje).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065591
SPZ člen 32.
motenjska tožba – prekluzivni rok za vložitev motenjske tožbe – sprememba tožbenega zahtevka
Ker je tožeča stranka na naroku dne 20.11.2009 tožbo spremenila, navedeno vpliva na tek materialnih prekluzivnih rokov za vložitev motenjske tožbe, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Razlogi, zakaj se je tožeča stranka odločila za spremembo tožbenega zahtevka, četudi, naj bi šlo za nepotrebnost in nezakonitost sklepa o popravi tožbe, ne vpliva na pravilnost odločitve.