OZ člen 87. ZUreP člen 87,88, 89. ZZK-1 člen 8, 8/2, 13, 13/2, 111, 244, 244/3.
ničnost pogodbe – ničnostni razlogi – kršitev predkupne pravice – dajatveni zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe - nedopusten predmet pogodbe – pomanjkanje razpolagalne sposobnosti - pridobitev lastninske pravice – nevpisana lastninska pravica - zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe - dobra vera pridobitelja lastninske pravice – kondikcijski zahtevek – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – aktivna legitimacija – pogodbena stranka
Šteje se, da je zakonita predkupna pravica vsakomur znana. Brez pomena je sklicevanje na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Zakonita predkupna pravica namreč ne sodi med tiste obligacijske pravice, ki se v skladu z 2. odst. 13. čl. Zakona o zemljiški knjigi vpisujejo v zemljiško knjigo.
Zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe lastninske pravice po 3. odst. 244. čl. ZZK-1 ni dovoljen proti dobrovernim osebam. Ker se dobra vera domneva, bi morala tožnica dokazati, da sta drugi toženec in tretja toženka vedela, da je prvi toženec že pred sklenitvijo prodajne pogodbe z njima razpolagal z isto nepremičnino oziroma jo prepustil tožničini pravni prednici.
Tožnica kot predkupna upravičenka bi poleg ugotovitve o ničnosti sporne pogodbe morala od tožencev zahtevati sklenitev nove prodajne pogodbe pod enakimi pogoji, kot so bili dogovorjeni v sporni pogodbi. V nasprotnem primeru bi se namreč predkupna pravica spremenila v prepoved odtujitve. Kondikcijski zahtevek za pravno varstvo predkupnega upravičenca ni potreben, saj ga nadomešča dajatveni zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068041
ZPP člen 242, 242/1, 286, 286/1, 286/4, 286/6. OZ člen 179.
odgovornost delodajalca - odškodnina za nepremoženjsko škodo – prekluzija – prvi narok za glavno obravnavo – trditveno in dokazno breme – pasivnost stranke – zavarovalna vsota – valorizacija zavarovalne vsote – stroški priče
Pri morebitnem višanju zavarovalne vsote z instrumentom valorizacije je potrebno skleniti izrecen dogovor ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. Tožnik dejstva valorizacije ni navedel, temveč se je le skliceval na listinski dokaz, s katerim naj bi to nezatrjevano dejstvo dokazoval, pa še to prepozno (po prvem naroku za glavno obravnavo).
Ali je priča doprinesla k postopku, je stvar dokazne ocene sodišča prve stopnje in ne more biti pogoj za priznanje stroškov, ki so s prihodom in zaslišanjem priče vsekakor nastali.
Predmet nepravdnih postopkov (in tudi ne postopka za ureditev meje), ni uveljavljanje terjatve ene stranke proti drugi, pač pa ureditev določenih razmerij in osebnih stanj. To sicer ne izključuje možnosti izdaje začasne odredbe samo po sebi, pomeni pa, da je mogoča zgolj izdaja začasne odredbe v smislu začasne ureditve spornega razmerja, to je tako imenovane regulacijske začasne odredbe v smislu 3. točke 273. člena ZIZ
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064358
ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 62.
pogodba o leasingu – odpoved pogodbe o leasingu – pravni interes za dajatveno tožbo – račun – nasprotje med razlogi sodbe – zavrnitev dokaznega predloga – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev – predujem za izvedenca
Obstoj verodostojne listine ne pomeni, da tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo.
Kot procesno kršitev tožeča stranka očitno opredeljuje zavrnitev dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca finančne stroke. Glede na to, da sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, saj lahko dokazni predlog, če za to obstajajo upravičeni razlogi, tudi zavrne, zavrnitev dokaznega predloga ne pomeni procesne kršitve, na katero bi se nanašala določba 286.b člena ZPP.
SPZ člen 43, 43/2, 49. ZPP člen 76, 76/3, 184, 184/2, 185, 185/1,190. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
ugotovitev lastninske pravice – pasivna legitimacija – vpis v zemljiško knjigo – sosporništvo – naknadno sosporništvo – privolitev tistega, ki naj vstopi v pravdo – objektivna sprememba tožbe – sklep sodišča – ugotovitev lastninske pravice – vpis v zemljiško knjigo
Institut naknadnega sosporništva je možen le s privolitvijo tistega, ki naj vstopi v pravdo.
Ugotovitev lastninske pravice je mogoče doseči le tako, da se v pravdi zajame lastnika nepremičnine. Le na podlagi takšne ugotovitvene sodbe je mogoč vpis tožnika v zemljiško knjigo, saj ugotovitev lastninske pravice ob odsotnosti zaznambe spora zoper tretjega, ki je vpisan v zemljiško knjigo, ne more učinkovati, če ni stranka pravdnega postopka.
starostna pokojnina - dokončna in pravnomočna odločba - nova odmera - zavrženje zahteve
Tožnik je pri toženi stranki vložil zahtevo za ponovni izračun starostne pokojnine, ker se ni strinjal z višino ugotovljene starostne pokojnine, kar je utemeljeval s tem, da imajo njegovi sodelavci, ki so delali na istem delovnem mestu kot on, z isto izobrazbo, višje pokojnine. Zahteva za ponovni izračun starostne pokojnine je bila s sklepom tožene stranke na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavržena, saj je bilo o pravici do starostne pokojnine že pravnomočno odločeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065591
SPZ člen 32.
motenjska tožba – prekluzivni rok za vložitev motenjske tožbe – sprememba tožbenega zahtevka
Ker je tožeča stranka na naroku dne 20.11.2009 tožbo spremenila, navedeno vpliva na tek materialnih prekluzivnih rokov za vložitev motenjske tožbe, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Razlogi, zakaj se je tožeča stranka odločila za spremembo tožbenega zahtevka, četudi, naj bi šlo za nepotrebnost in nezakonitost sklepa o popravi tožbe, ne vpliva na pravilnost odločitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065616
OZ člen 131, 131/1, 154, 154/1. ZPP člen 254, 254/2, 254/3.
postavitev novega izvedenca – utemeljen dvom v pravilnost izvedeniškega mnenja – degenerativne spremembe – osebne lastnosti oškodovanca – vzročna zveza
Sodna praksa res stoji na stališču, da je celoten obseg škode v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, četudi je njen obseg neobičajno večji zaradi osebnega stanja oškodovanca, vendarle pa v konkretni zadevi nima opore v izvedeniškem mnenju, saj ne gre primer neme patologije oškodovanke, ki bi se izrazila šele s škodnim dogodkom, temveč gre pri prvotožnici za bolezenske spremembe, ki so se v celoti razvile že pred nesrečo.
Izvedeniško mnenje je življenjsko logično, notranje skladno pa tudi strokovno verodostojno, tako da izvedencu ni moč očitati kakršnihkoli pomanjkljivosti, nejasnosti, mnenje samo s seboj ni v nasprotju, niti se ne poraja utemeljen dvom v njegovo pravilnost, kar pa je nujni pogoj za ponovitev dokaza s postavitvijo drugega izvedenca.
Sklep o izročitvi zapuščine državi (kaduciteta) je konstitutivne narave. Ker država odgovarja za terjatve pokojnika do višine kaduka (izročenega premoženja), je treba upniku priznati udeležbo v postopku.
zakonska subrogacija – izpolnitev obveznosti za drugega
Za prehod upnikovih pravic na tretjega na podlagi zakonske subrogacije zadošča ugotovitev, da je bila izpolnitev upnikove terjatve opravljena ter da je imel tretji pravni interes za izpolnitev.
ločitvena pravica – prerekana terjatev – prerekana ločitvena pravica – napotitev na pravdo – ločitvena pravica, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova akcesornost ločitvene pravice
Uporaba določb 308. člena ZFPPIPP namreč predpostavlja, da je terjatev, ki je zavarovana z ločitveno pravico, ugotovljena oziroma priznana, prerekana pa je samo ločitvena pravica.
Kadar je s strani stečajnega upravitelja prerekana tako terjatev, kot tudi ločitvena pravica, je treba v isti pravdi ugotoviti obstoj obeh, četudi stečajni upnik za ločitveno pravico razpolaga s pravnomočnim izvršilnim naslovom. To je tudi smotrno. Ločitvena pravica je namreč stranska pravica, odvisna od obstoja terjatve (je torej akcesorne narave), zato je prav, da se tako ugotovitev obstoja terjatve, kot tudi ločitvene pravice obravnava v eni pravdi.
pooblastilo – pooblaščenec – pogodba o odtujitvi ali obremenitvi nepremičnine – posebno pooblastilo
Konkretno pooblastilo je presplošno, saj pooblašča pooblaščenko za kakršnokoli razpolaganje z v pooblastilu navedenimi nepremičninami. Posamezni posli v zvezi s tem so v samem pooblastilu sicer izrecno navedeni, ne pa tudi posel, ki ga je pooblaščenka na podlagi tega pooblastila v konkretnem primeru sklenila in ki je predmet izpodbijanja. Takšnega pooblastila tako ni mogoče šteti kot posebno pooblastilo za konkreten posamezen primer odtujitve v pooblastilu navedenih nepremičnin.
motenje posesti – posest – soposest - detencija – odvzem posesti – oblika zahtevka v sporih zaradi motenja posesti – ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti – posest dedičev
Ugotovitveni del zahtevka sporih zaradi motenja posesti ni potreben.
Za detencijo (imetništvo) značilno, da določena oseba izvaja dejansko oblast na stvari za drugega in da to izvajanje izhaja iz določenega razmerja med posestnikom in imetnikom ter dolžnost imetnika, da se ravna po navodilih posestnika.
Toženca sta sicer sinova in dediča pokojne, vendar pa se s smrtjo njune matere kvaliteta (so)posesti, ki jo je imela ona, ni spremenila in jima posledično v zvezi s posestjo ne pripada nič večje varstvo kot bi ga bila deležna v takšni dejanski situaciji zapustnica sama.
ZIZ člen 58, 239, 272. SPZ člen 99. ZJC člen 61. ZJC-B člen 19, 19/1, 19/8.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – ugovorni postopek – domneva resničnosti trditev v ugovoru
V ugovornem postopku zoper izdano začasno odredbo se štejejo za resnične vse tiste navedbe v ugovoru, glede katerih upnik v odgovoru na ugovor ni navedel dejstev in predložil dokazov, na katere je opiral predlog za izdajo začasne odredbe, ter s katerimi trditvena podlaga v predlogu za izdajo začasne odredbe ni v nasprotju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023179
KZ-1 člen 34, 310, 310/2, 310/4. ZKP člen 372, 372/1, 358, 358/1, 358/3, 364.
kaznivo dejanje samovoljnosti – opis kaznivega dejanja – izterjava dolga za drugega – oprostilna sodba
Opis kaznivega dejanja v obtožbi, ki je povzet v izreku izpodbijane sodbe, poleg modalitet in opredelitve poskusa kaznivega dejanja, vsebuje tudi konkretizacijo uporabe sile in resne grožnje z napadom na življenje ali telo oškodovanke, ni pa konkretiziran abstraktni zakonski znak izterjave dolga za drugega.
obnova postopka – skrbnost pri zbiranju pravdnega gradiva – ime priče
Za presojo utemeljenosti predloga za obnovo postopka je pravno odločilno, ali je tožena stranka pri iskanju pravdnega gradiva ravnala z zadostno skrbnostjo, v okviru razumnih meja. Gre torej za vprašanje, ali bi tožena stranka ob sistematičnem načinu priprave pravdnega gradiva, glede na podatke, s katerimi je razpolagala, lahko prišla do imena priče R. in s tem do tega, kar bi ta vedela povedati.