ZGO-1 člen 56, 56/1, 62, 62/2, 62/2-1, 62/4, 66, 66/1. Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji člen 19, 24.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - pravica graditi - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - udeležba občine - emisije - hrup - osončenje
Zgolj z navajanjem, da obravnavana gradnja na predmetnem območju ni dovoljena, da je presežen dovoljeni faktor pozidanosti in da je arhitektonsko oblikovanje obravnavane gradnje v nasprotju z določbami PUP, tožeče stranke ne zatrjujejo posega v svoje individualne pravice, kar pomeni, da glede teh vprašanj ne izkazujejo svojega pravnega, temveč le dejanski interes.
Če občina nastopa v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja kot lastnica sosednjega zemljišča, ne predstavlja soglasodajalca po ZGO-1, temveč je njen položaj enak položaju vseh drugih lastnikov sosednjih zemljišč.
Splošni napotki iz Pravilnika ne dajejo podlage za vsebinsko preverjanje zaščitnih ukrepov med gradnjo, zato je to mogoče kvalificirano storiti le v postopku za izdajo dovoljenja za čezmerno obremenitev okolja s hrupom, v tem postopku pa so po potrebi določeni tudi posamezni pogoji za njegovo izvajanje (npr. glede uporabe gradbenih strojev).
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - merila za odmero komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero komunalnega prispevka - napačna uporaba materialnega prava
Po prvem odstavku 77. člena ZPNačrt je dolžnost občine, da zagotavlja gradnjo komunalne opreme, pri čemer se ta financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov (drugi odstavek istega člena). Zato je občina upravičena do povrnitve dela stroškov opremljanja zemljišč, ki ga zavezanec, to je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost, plača občini.
Izdano gradbeno dovoljenje v času svoje veljavnosti zagotavlja zakonitost gradnje ne glede na to, ali je v tem času prišlo do spremembe ali sprejema novih prostorskih aktov, saj te ne morejo vplivati na veljavnost gradbenega dovoljenja. V skladu z 2. odstavkom 72. člena ZGO-1 pa je ta okoliščina pomembna pri odločanju o podaljšanju veljavnosti dovoljenja, saj mora organ preizkusiti, ali gradbeno dovoljenje ni v nasprotju s prostorskim aktom, ki velja v času izdaje odločbe o podaljšanju.
inšpekcijski nadzor - delo na črno - prepoved dela na črno - prepoved opravljanja dejavnosti
Tožnik je v letu 2008 opravljal dejavnost preprodaje osebnih vozil, čeprav te dejavnosti nima vpisane ali priglašene v ustreznem registru, kot to določa ZPDZC. Organ prve stopnje je zato pravilno odločil na podlagi 4. odstavka 13. člena ZPDZC, ko je tožniku prepovedal opravljati dejavnost preprodaje osebnih vozil, dokler gre za delo na črno.
gradbeno dovoljenje - upravni postopek - preizkus odločbe po uradni dolžnosti - pooblastila drugostopenjskega organa v zvezi s pritožbo
Pritožbeni organ je prekoračil pooblastila glede obsega, v katerem preizkusi odločbo po uradni dolžnosti. Šele na dejstvih, ki jih je sam ugotovil, temelji njegovo stališče, da gre z obravnavanem primeru za gradnjo stanovanjske stavbe z dvema stanovanjema, na kar opira nadaljnje pravno sklepanje, da je kot taka v nasprotju z 8. členom PUP.
Ker v zadevi ni sporno, da je tožnik gradil stanovanjsko stavbo brez gradbenega dovoljenja, čeprav se v skladu s 1. odstavkom 3. člena ZGO-1 lahko začne gradnja novega objekta šele na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, so za odločitev pravno nepomembne tožbene navedbe o pridobivanju lastništva na zemljišču, na katerem stoji objekt.
Da bi obrazložitev izpodbijanega sklepa ustrezala kriterijem iz 1. odstavka 214. člena ZUP, bi morala tožena stranka najprej navesti ugotovljeno dejansko stanje, torej v obravnavani zadevi posamezne elemente oziroma značilnosti pisne naloge, na katere opira svojo odločitev. Nato bi bilo treba pojasniti, v čem ta element – oziroma vsi obravnavani elementi skupaj – kaže oziroma kažejo na neizpolnjevanje katerega izmed prej navedenih kriterijev iz 23. člena Pravilnika. Šele na takšni oceni bi lahko temeljila negativna ocena pisnega dela dopolnilnega strokovnega izpita.
Določb Odloka ni mogoče razlagati drugače, kot so zapisane in je tako dopustna le gradnja, ki jo prostorski akt izrecno dopušča in pod pogoji, ki jih določa, zato na drugačno odločitev ne morejo vplivati tožbeni ugovori, da čistilna naprava še ni zgrajena in da se tudi ostali objekti ne morejo priključiti nanjo, zato imajo minimalno komunalno preskrbo rešeno z greznicami.
vpis stavbe v kataster stavb - elaborat - objava elaborata - skrajšani postopek - bistvena kršitev pravil postopka
Ker tožnika z elaboratom nista bila ustrezno seznanjena, nista mogla ščititi svojih pravic v upravnem postopku, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.
vračanje nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - obrazložitev odločbe
Pri nogometnem igrišču gre za objekt in posledično za oviro po 2. odstavku 32. člena ZDen, v obsegu igralne površine do in skupaj z ograjo. Za dele parcele 927/10, ki segajo izven ograje, ne odločba prve stopnje ne odločba druge stopnje nimata razlogov. Drugostopni organ sicer navaja, da je geodetsko podjetje ločilo stavbno zemljišče (igralna površina in spremljajoči objekti ter ustrezna površina zunaj igralne površine) od kmetijskega zemljišča, vendar pa ni razlogov, zakaj šteje površino izven ograje za „ustrezno“ v smislu 2. odstavka 32. člena ZDen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Ker znaša povprečni mesečni dohodek na družinskega člana 545,91 EUR neto, kar presega zakonski cenzus iz 2. odstavka 13. člena ZBPP (dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar je 459,04 EUR), je bila prošnja za brezplačno pravno pomoč utemeljeno zavrnjena. Obstoj dolga in stroški, ki jih ima družina kot mesečne izdatke, so takšna dejstva, ki se ne upoštevajo pri odločitvi o dodelitvi pravne pomoči kot upoštevni izdatki.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - nagrada za narok v pravdnem postopku
Če bi hotel zakonodajalec tudi za pravdni postopek določiti, da pripada odvetniku nagrada posebej za vsak narok, bi moral uporabiti enako besedilo, kot ga je uporabil v četrtem delu, ko gre za kazenske postopke. Ker pa ga ni uporabil, iz tega očitno izhaja volja zakonodajalca, da se pri pravdnih postopkih ne priznava nagrada za vsak narok.
Nagrada mora ustrezati opravljeni storitvi v tistem obsegu, kot je navedena v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, ne glede na poznejše pridruževanje drugih zadev.
odmera davka - prenehanje pravne osebe - ustavitev postopka - vročitev sklepa o ustavitvi postopka
Sklep o ustavitvi postopka je bil razglašen na oglasni deski davčnega organa in na enotnem državnem e-portalu. Opravljena je bila torej razglasitev in s tem vročitev sklepa, kakršna je za primer ustavitve postopka na podlagi 50. člena ZUP izrecno predpisana v četrtem odstavku tega člena. To pomeni, da stranka ne more uspešno zahtevati še vročitve na način, ki ga navaja v svojem predlogu. Še zlasti to velja v konkretnem primeru, ko iz spisov jasno sledi, da je bila tožeča stranka na opisani način s sklepom pravočasno in v redu seznanjena in da ji je bilo s tem omogočeno, da zoper sklep vloži pravno sredstvo.
ZDRS člen 13. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije člen 3, 3/4.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - nacionalni razlogi - mnenje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Mnenje o izpolnjevanju meril in o upravičenosti za sprejem v državljanstvo RS oblikuje vladna služba, pristojna za sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Za oblikovanje mnenja predhodno pridobi preko ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, priporočilo pristojnega diplomatsko-konzularnega predstavništva.
Iz upravnega spisa izhaja, da je Urad oblikoval mnenje, preden je sploh dobil mnenje veleposlaništva z dne 9. 6. 2010, saj je mnenje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu datirano z dne 25. 2. 2010. Urad torej novega mnenja pri oblikovanju svojega mnenja sploh ni mogel upoštevati.
ZUOPP člen 20, 22. ZUP člen 9, 154, 190, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
izobraževalni program - usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Strankama ni bila dana možnost, da se skladno z 9. členom ZUP do izdaje prvostopenjske odločbe izjasnita o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, čeprav sta izrazili željo po tem, da bosta dali pripombe na strokovno mnenje.
Če starši nasprotujejo predlogu šole za usmeritev otroka in ko nasprotujejo tudi ugotovitvam strokovnega mnenja, mora pristojni organ opraviti ustno obravnavo.
Iz obrazložitve odločbe ni razvidno, zakaj organ meni, da individualna strokovna pomoč otroku ni mogoča. S tem je podana bistvena kršitev določb postopka.
V zadevi ni sporno, da je tožnica klice na komercialne številke opravila, ter da ji je operater te klice zaračunaval v skladu s Cenikom, zato sodišče ugotavlja, da se dejansko stanje predmetnega spora ne nanaša na dostop, izvajanje in zaračunavanje storitev, temveč na ravnanje operaterja (zapoznelo izdajanje računov), kar pomeni, da stvar, na katero se spor nanaša, ni upravna zadeva.