brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja
Tožnik je v dopolnitvi vloge toženi stranki sporočil, da je že leta 2004 vložil tožbo zaradi izbrisa svojega podjetja na Okrajnem sodišču v Domžalah, da mu tedaj sodišče ni dodelilo primernega odvetnika, da bi to zadevo pravilno pravno popravil, zaradi česar je sodišče po preteku treh let pravnomočno zaključilo to zadevo, brez vsebinskega reševanja. Tožena stranka se do te njegove navedbe v odločbi ni opredelila. To je pomembna okoliščina, saj 365. člen OZ določa, da se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Zaradi tega dejansko stanje ni bilo dovolj popolno ugotovljeno, da bi bilo mogoče sklepati, ali je zadeva dejansko zastarala.
odobritev pravnega posla - nepremičnina, prodana na javni dražbi - sklep o končani javni dražbi - ugovor tretjega
Tožnik niti v pritožbi v upravnem postopku, niti sedaj v tožbi ne pove (in ne izkaže), zakaj dejanski in zemljiškoknjižni lastnik predmetne nepremičnine oziroma njenega dela (zidanice) ni ista oseba, oziroma na podlagi kakšnega pravnega naslova naj bi lastninska pravica na tej nepremičnini prešla na osebo, ki ni tožnik in ki (tudi) ni vpisana v zemljiški knjigi. V zemljiški knjigi je bila vpisana zaznamba izvršbe na predmetni nepremičnini na podlagi sklepa o izvršbi, opr. št. In 5/2002 z dne 14. 6. 2002, kar ob upoštevanju publicitetnega načela zemljiškoknjižnega prava pomeni, da je bil z vpisom tega dejstva v zemljiško knjigo seznanjen tudi domnevni dejanski lastnik predmetne nepremičnine oziroma njenega dela, ki bi lahko v skladu s 64. členom ZIZ v izvršilnem postopku zoper tožnika vložil ugovor tretjega, česar pa očitno (glede na izdan sklep o končani dražbi) ni storil.
osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - zbirka osebnih podatkov - vzpostavitev nove zbirke - podatki pridobljeni iz javno objavljenih virov - nedovoljena obdelava osebnih podatkov
Osebni podatki se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Za obdelavo osebnih podatkov zdravnikov v obravnavanem primeru ni posebne zakonske podlage, zato bi bilo za obdelavo potrebno pridobiti osebno privolitev posameznega zdravnika. Pri tem je brezpredmetno, da so bili ti osebni podatki že objavljeni v drugih javno dostopnih virih.
odobritev pravnega posla - komasacijski postopek - izvršilni postopek - prepoved prometa z zemljišči
Določbe 60. člena ZKZ, po katerih je z uvedbo komasacijskega postopka na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči, ob obstoju zakonskih pogojev iz 25. člena ZKZ ne preprečujejo nadaljevanja poteka že uvedene sodne izvršbe, ker je treba šteti, da ne gre za klasičen promet (v smislu kupoprodaje), ampak da gre smiselno za okoliščine po 2. odstavku 60. člena ZKZ.
mednarodna zaščita - združevanje družine - razlaga pojma usmrtitev
Pojma „usmrtitev“ iz 1. alinee 28. člena ZMZ ni mogoče omejiti na situacije, ko grožnja prihaja izključno od državnih subjektov po nekem bolj ali manj formalnem postopku, ampak tudi, ko nasilna smrt osebi grozi s strani nedržavnih subjektov, povsem mimo formalnih postopkov. Drugačna razlaga bi vodila do nesprejemljive pravne situacije, ko bi prosilec lahko dobil subsidiarno zaščito, če bi mu grozilo nehumano ravnanje, ne pa če bi mu grozila nasilna smrt. Ker je tožnica navajala okoliščine iz 1. in 2. alinee 28. člena ZMZ, je uporaba prava in dokazna ocena tožene stranke, ki se je omejila na okoliščine iz 3. alinee 28. člena, neustrezna.
Prvostopni organ je pravilno ugotovil, da gre za nelegalno gradnjo, zato je tudi pravilno odredil ukrepe, ki jih gradbeni inšpektor odredi pri nelegalni gradnji in jih določa 152. člen ZGO-1.
Tožena stranka bi morala, ne glede na spreminjanje dokaznih trditev tožnice, o zadevi vsebinsko odločiti, ne pa sprejeti procesne odločitve o zavrženju vloge kot nepopolne po drugem odstavku 67. člena ZUP. Tekom postopka je tožena stranka namreč samo zaradi razjasnitve dejanskega stanja izvajala dokazni postopek in bi se morala glede na odzivnost tožnice s predložitvijo oziroma nepredložitvijo dokaznih sredstev do tega vsebinsko opredeliti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Vprašanje, ali gre za gradnjo, za katero je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja, je pravno vprašanje, ki je v izključni pristojnosti upravnega organa.
denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - razpolaganje z dednim deležem v postopku denacionalizacije - dokazovanje pravnega nasledstva upravičenca do denacionalizacije - dokazovanje očetovstva
Ker ZDen niti v primerih, ko je upravičenec do denacionalizacije že pokojen, ne določa, da se premoženje vrne pravnim naslednikom upravičenca, temveč napotuje na zapuščinski postopek, je mogoče sklepati, da v postopku denacionalizacije pri določitvi upravičencev ni mogoče upoštevati izjav o razpolaganju s premoženjskimi pravicami, ki izhajajo iz postopkov denacionalizacije, ki so v teku.
V postopku denacionalizacije ni mogoče ugotavljati očetovstva, kot to predlaga tožnik, temveč je dopustno ugotavljati le, ali je bilo očetovstvo ugotovljeno na način, ki je bil veljaven v času ugotovitve očetovstva oziroma njegovega priznanja.
Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESSR, dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva – turistična infrastruktura 2009 točka 6.2.3. ZUS-1 člen 2, 5, 5/4.
javni razpis - dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva - nepopolna vloga - rok za dopolnitev nepopolne vloge
Do sredstev na javnem razpisu so bili upravičeni le tisti prijavitelji, ki so pogoje za kandidiranje na javnem razpisu izpolnjevali že ob vložitvi vloge oz. najkasneje do poteka zadnjega dne roka, ki je bil predpisan za oddajo vlog. Izpolnjevanje pogojev pa so morali izkazati z listinami, ki so jih upravnemu organu predložili do roka za oddajo vloge, najkasneje pa ob dopolnitvi vloge, ki je bila mogoča le do poteka osemdnevnega roka.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - prodaja poslovnega deleža - izguba pri prodaji poslovnega deleža
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da je ugotovljena izguba pri prodaji poslovnega deleža v družbi A. upravičena in kot taka poslovno potrebna, zato se ji iz tega naslova knjiženi odhodki na podlagi določb 11. in 20. člena ZDDPO-1 davčno ne priznajo.
V konkretnem primeru gre za navidezne posle, fiktivne račune, zaradi česar tožeča stranka ne more uveljavljati odbitka vstopnega DDV. Davčni organ je upošteval tudi načelo sorazmernosti in potem ko je natančno preveril poslovanje vseh vpletenih gospodarskih subjektov, odločil pravilno, ko tožeči stranki ni priznal odbitka vstopnega DDV.
ZUP člen 35, 35-4, 237, 237/2, 237/2-6. ZUS-1 27, 27/3.
visoko šolstvo - ustanovitev univerze - odločba o izdaji strokovnega mnenja k ustanovitvi univerze - zahteva za vročitev odločbe - izločitev uradne osebe - absolutno bistvena kršitev pravil postopka
Ker bi moral biti dr. A.A. v skladu s 4. točko 35. člena ZUP pri odločanju na drugi stopnji izločen, ker je sodeloval pri odločanju na prvi stopnji, je bila v postopku na drugi stopnji storjena absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz tretjega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s 6. točko drugega odstavka 237. člena ZUP.
Carinski organi po lahko po 78. členu CZS po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji ter če se izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov.
Na podlagi 220. člena CZS je bilo treba obračunati uvozne dajatve (naknadna vknjižba). V obravnavanem primeru gre za nastanek carinskega dolga pri uvozu na pravni podlagi točke a) 1. odstavka 201. člena CZS s sprostitvijo v prost promet blaga zavezanega uvoznim dajatvam v trenutku sprejema zadevne carinske deklaracije.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ in tožena stranka ugotavljata, da so jih izdali neplačujoči gospodarski subjekti oz. t.i. missing trader družbe, tožeči stranki pa se očita, da je vedela oz. da bi morala vedeti, da sodeluje v goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti, skladno s prakso SEU.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 62, 62/3.
javni razpis - odobritev nepovratnih sredstev - diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti - obnova strešne kritine s postavitvijo solarne elektrarne - vrednost naložbe - prekoračena mejna vrednost naložbe
Kljub temu, da tožeča stranka trdi, da mejna vrednost naložbe ni presežena, saj je naložba v fotovoltaiko vredna 221.000 EUR, sodišče ugotavlja, da glede na vsebino vloge, celotna vrednost njene naložbe znaša 417.000 EUR, saj gre za eno naložbo (nosilna konstrukcija in postavitev solarne elektrarne) v dejavnost pridobivanja energije za prodajo na kmetiji iz obnovljivih virov.