Investitor kot solastnik ima pravico do sorazmerne uporabe zemljišča brez soglasja ostalih solastnikov. Ker se z gradbenim dovoljenjem način rabe spornega zemljišča ne spreminja, saj se bo še naprej uporabljalo kot dovozna pot, investitor za uporabo te dovozne poti ne potrebuje soglasja ostalih solastnikov.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-6. ZSZ (1984) člen 58.
pravni interes - stranka v postopku - zavrženje tožbe - občina - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Čeprav gre za odlok, ki ga je tožnica – občina sama sprejela, njegova morebitna nepravilna uporaba ne pomeni posega v njeno pravico oziroma v njeno neposredno na zakon oprto osebno korist. Niti uporaba instituta exceptio illegalis ne pomeni odločitve o razveljavitvi predpisa občine, temveč uporabo materialnega prava v konkretnem primeru.
Poleg tega tožnica z obravnavano tožbo, s katero si prizadeva za višje odmerjeni znesek NUSZ, ne zasleduje svojega pravnega temveč zgolj dejanski interes. Določba prvega odstavka 36. člena ZFO-1 ji namreč zagotavlja le, da bo v svoj proračun prejela vse prihodke iz naslova NUSZ, torej da bodo na ta način dobljena sredstva nakazana v njen proračun, kar pa ne pomeni, da iz te določba izhaja tudi pravica občine, da v odmernih postopkih skrbi za zakonito uporabo predpisov.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZGO-1 člen 66, 66/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - dopustna dejavnost - umik vloge
ZUP v 1. odstavku 129. člena predvideva zavrženje zahteve samo v primeru, če je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno in je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene obveznosti; enako je treba ravnati v primeru, če je bila v prejšnjem postopku izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje ali pravna podlaga zahtevka, ki se ponovno uveljavlja, pa se ni spremenilo (4. točka).
Dovoljene posege po PUP je treba razlagati v zvezi z dopustno dejavnostjo, kar pomeni, da je tudi gradnja gospodarskih objektov in delavnic dovoljena le, če so ti objekti namenjeni za izvajanje spremljajočih dejavnosti. Šele ko je ugotovljeno, da gre za gradnjo objekta z dopustno namembnostjo (dejavnostjo), je treba opraviti nadaljnjo presojo, to je, ali bo s sicer dopustnim posegom povzročena čezmerna obremenitev okolja.
gradbeno dovoljenje - skladnost projekta s prostorskim aktom - ponoven postopek - za odločanje relevanten predpis - načelo zakonitosti - stranka v upravnem sporu
Predhodno priznan status stranke kot pogoj za vsebinsko obravnavanje tožbe predstavlja že ustaljeno upravno prakso sodišča.
Morebitno poslabšanje pravnega položaja tožnika zaradi veljavnosti novih predpisov ne more biti razlog, da bi morala toženka v ponovnem postopku odločati na podlagi predpisov, ki niso več v veljavi in s tem poseči v načelo zakonitosti.
Izdaje gradbenega dovoljenja za že obstoječe objekte, tako imenovane legalizacije, ZGO-1 v ničemer ne ureja drugače kot izdajo gradbenega dovoljenja za nameravane gradnje, tako da je treba tudi v takih primerih uporabiti določbo 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1. To pomeni, da se s stališča skladnosti z določbami prostorskega akta presoja izključno predložena projektna dokumentacija, ne pa tudi morda že obstoječi objekt.
ukrep tržnega inšpektorja - pogoji za opravljanje zdravstvene dejavnosti - dovoljenje ministrstva - prepoved opravljanja določenih zdravstvenih dejavnosti
Tožeča stranka bi morala za tiste dejavnosti, ki so navedene v izreku izpodbijane odločbe, pridobiti dovoljenja Ministrstva za zdravje, saj v okviru petih dovoljenj, ki jih ima, dejavnosti, ki so naštete v izreku izpodbijane odločbe, niso navedene. Spornih dejavnosti namreč ni mogoče šteti k dejavnostim, za katere je že izdano dovoljenje.
izobraževalni programi - usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - pogoji za usmeritev
Ker je šolski program, v katerega je bila deklica do sedaj vključena, zanjo prezahteven in mu ne zmore slediti ter bi vztrajanje pri njem dolgoročno na njeno osebnost in psihofizično počutje nestimulativno in škodno delovalo, je pravilna izpodbijana odločitev, da se otroka usmeri v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom.
ZZUZIS člen 2. Uredba o izvajanju delov določenih uredb skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili člen 10.
ukrep zdravstvenega inšpektorja - gostinska dejavnost - registrirana dejavnost
Po določbi 2. člena Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, so živilo med drugim, tudi pijače. Tožnik je opravljal gostinsko dejavnost in je zato dolžan registrirati dejavnost pri Zdravstvenem inšpektoratu Republike Slovenije skladno z določbo 10. člena Uredbe.
ZSV člen 74. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive člen 4.
javni uslužbenci - strokovni sodelavec na področju socialnega varstva - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - opravljen strokovni izpit
V 4. členu Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. Če katerikoli od navedenih pogojev ni izpolnjen, predlogu za napredovanje ni mogoče ugoditi.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-25.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - namenska raba prostora - zelene površine
Iz veljavne (pod)zakonske ureditve namenske rabe prostora izhaja, da se lahko območja zelenih površin nahajajo tudi znotraj naselij oz. območij stavbnih zemljišč, torej območij, ki so v okviru predvidene splošne namenske rabe namenjena stanovanjskim gradnjam.
ZUP člen 35, 35/4, 237, 237/2, 237/2-6, 237/2-7. ZLPLS člen 14a, 14a/1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - absolutna bistvena kršitev postopka- izločitev uradne osebe - obrazložitev odločbe
Sama navedba točkovanja po posameznem merilu, ne da bi bilo navedeno, zakaj je točkovano posamezno merilo prav z določenim številom točk, ni zadostna obrazložitev, da bi se dalo akt preizkusiti.
Po določbi 4. točke 35. člena pooblaščena uradna oseba organa ne sme opravljati posameznih dejanj v postopku, če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju. Pojem vodenja postopka pa hkrati pomeni tudi opravljanje dejanj v postopku na drugi stopnji.
ZVet-1 člen 66. Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev člen 3.
koncesija - podelitev koncesije - veterinarska služba - razpisni pogoji - uporaba prava EU
Že iz Uredbe je dovolj jasno razvidno, da ni bistveno, da prijavitelj tako ali drugače pogodbeno „razpolaga“ z določenimi kadrovskimi potenciali, ampak mora veterinarska organizacija imeti „zaposlenega“ najmanj enega veterinarja s polnim delovnim časom na vsakih začetih 300 registriranih kmetijskih gospodarstev na območju, ki ga uveljavlja. To sicer je poseg v svobodno gospodarsko pobudo, vendar na področju javnih služb gospodarska pobuda ni samo svobodna, ampak je omejena z javno koristjo. Ta omejitev pa je v skladu z načelom sorazmernosti.
Odločba o podelitvi licence za opravljanje veterinarske dejavnosti z dne 26. 4. 2010 je bila vročena 29. 4. 2010, izvršljiva pa je postala šele po preteku 15 dnevnega roka za pritožbo, kajti tožnika nista izkazala, da se je stranka pritožbi odpovedala oziroma iz dopisa Veterinarske zbornice izhaja, da se pritožbi ni odpovedal. Odločba o podelitvi licence je tako postala izvršljiva in s tem relevantna za javni razpis po izteku roka za predložitev prijav na javni razpis, ki jih je bilo mogoče podati do 5. 5. 2010.
Upravni spor temelji na subjektivni koncepciji upravnega spora. To pomeni, da bi tožnik za to, da bi sodišče vzelo njegove ugovore v vsebinsko obravnavo, moral utemeljiti tudi, da je bil tožnik konkretno z izpodbijano odločbo nedopustno diskriminiran zaradi razpisnih pogojev oziroma kriterijev v postopku izbire koncesionarjev.
Tožbeni ugovor, ki se nanaša na način ugotavljanja števila kmetijskih gospodarstev je neutemeljen. Tožena stranka je upoštevala ob določitvi tega števila tudi kriterij dejanske reje prek vsaj enega preteklega dogodka v letu 2009. Z načinom določitve števila kmetijskih gospodarstev so bili vsi prijavitelji obveščeni v javnem razpisu.
Upravni organ v je ločenem upravnem postopku ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa kmeta, ta odločitev pa je že postala pravnomočna, zato so brezpredmetni tožbeni ugovori, da je tožnik tekom upravnega postopka nedvomno izkazal, da izpolnjuje vse pogoje za pridobitev statusa kmeta, saj upravni organ o navedenem vprašanju v postopku odobritve pravnega posla ne bi mogel sprejeti drugačne odločitve.
stroški upravnega postopka - stroški izdelave pravnega mnenja - postopek začet na zahtevo stranke
Stroškov postopka v zvezi z ugotovitvijo državljanstva Zakon o državljanstvu ne ureja, zato se glede povrnitve stroškov postopka uporabljajo določbe 113. člena in naslednjih členov ZUP. V obravnavanem primeru se je postopek ugotovitve državljanstva začel na zahtevo tožnice, zato grdo stroški, ki so ji nastali med postopkom oziroma zaradi postopka, v njeno breme.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - nepomembna ali zanemarljiva dejstva - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - namen odložiti ali onemogočiti odstranitev iz države
V obravnavanem primeru so bili izpolnjeni vsi formalni pogoji za odločanje v pospešenem postopku. Dejansko stanje je bilo mogoče v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in okoliščin iz 1. do 8. alineje 23. člena ZMZ, spoštovana so bila tudi vsa procesna jamstva in pravice, podan pa je bil tudi materialnopravni pogoj za zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene v pospešenem postopku, določen v 2., 5. in 6. točki 1. odstavka 55. člena ZMZ.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - odločba o prekršku - tuja pravnomočna obsodba za kazniva dejanja
Prvostopenjski organ je utemeljeno sklepal, da če je bil tožnik štirikrat obsojen za kazniva dejanja v matični državi in dvakrat pravnomočno kaznovan za prekršek zoper javni red in mir v Sloveniji, obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS.
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je tožniku šele tokrat pravnomočne obsodbe upoštevala kot razlog za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS, saj je to nova okoliščina, ki je prej še ni bilo, in sicer sta obe odločitvi o prekršku postali pravnomočni po zadnjem podaljšanju dovoljenja za začasno prebivanje in pred vložitvijo prošnje za ponovno podaljšanje bivanja.
molk organa - tožba zaradi molka organa - enostopenjski upravni postopek - procesne predpostavke - spor polne jurisdikcije
Sodišče sme zaradi molka organa sicer samo odločiti o stvari, če stranka to zahteva in če je to potrebno zaradi narave pravice oziroma zaradi varstva ustavne pravice. V konkretnem primeru ne gre za upravni spor zaradi varstva ustavnih pravic iz 4. člena ZUS-1. Odločanje v sporu polne jurisdikcije pa ni potrebno niti zaradi same narave pravice, saj gre za spor glede priznanja v tujini pridobljenega izobraževanja, ki vključuje evalvacijo in primerjavo med posameznimi izobraževalnimi programi in je kot tak po sami naravi stvari opravilo strokovno-tehnične narave. Zato je primerneje, da o tem odloči pristojni organ izvršilne veje oblasti, ki je za to tudi visoko strokovno usposobljen in specializiran.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja
Tožena stranka je na podlagi pričevanj tožnika v upravnem postopku pravilno sklepala, da tožnik ni preganjan s strani muslimanov zaradi njegove vere, ki je katoliška, ampak zaradi lastništva zemlje. Šele v tožbi tožnik, po svetovalki za begunce navaja, da gre za preganjanje na verski podlagi, vendar je to z vidika tožnikovih navedb v upravnem postopku novo dejstvo, v podporo katerega pa tožnik ni predložil nobene informacije o stanju v izvorni državi, zato v danih okoliščinah primera tožnik ni izpolnil svojega dokaznega bremena.