brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - preživljanje matere - predložitev dokaza
Tožnik je k vlogi za BPP priložil pisno izjavo, da svoji materi mesečno „na roke“ plačuje preživnino v višini 150,00 EUR. Osebe, ki se upoštevajo kot družinski člani prosilca, določa prvi odstavek 10. člena ZUPJS. Na podlagi določbe ZUPJS matere tožnika, ki naj bi jo po tožnikovi izjavi ta preživljal, ker nima sredstev za preživljanje, ni mogoče šteti kot družinskega člana, saj v določbi prvega odstavka 14. člena ZBPP ni navedena. Ne glede na navedeno, pa tožnik tudi dejstva, da dejansko preživlja svojo mater, ni verodostojno izkazal.
invalidsko podjetje - odvzem statusa invalidskega podjetja - kršitev delovnopravnih predpisov - obrazložitev odločbe
Iz prvega odstavka 60. člena ZZRZI izhaja, da se invalidskemu podjetju z odločbo odvzame status invalidskega podjetja, če je ugotovljeno, da huje krši predpise s področja delovnopravne in davčne zakonodaje, varstva in zdravja pri delu in socialnega varstva (9. alineja). Sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe še vedno ni možen preizkus izpodbijane odločitve. Izpodbijana odločba je tako še vedno pomanjkljiva, v postopku pa tudi niso bile upoštevane določbe ZUP.
Pri dohodkih iz drugega pogodbenega razmerja se kot davčna osnova upošteva celotni izplačani znesek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10%. Tako zmanjšani znesek pa se nato lahko zmanjša le še za dejanske stroške prevoza in nočitve, ki so povezani z opravljenim delom, vendar le na podlagi dokazil in pod pogoji in do višine, ki jih na podlagi 44. člena ZDoh-2 določi Vlada.
izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe, ki ga tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, je odločitev procesne narave. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o (ne)izločitvi uradne osebe pa med navedene sklepe ne sodi in zato ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu.
ZZRZI člen 62, 65, 65/1. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - višina prispevka - dejavnost delodajalca - potovalna agencija
Pri obremenitvi tožnice, ki spada skupaj z drugimi potovalnimi agencijami v skupino N) po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti, ne gre za kršitev ZZRZI in Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov, kot tudi ne za kršitev 14., 22. in 74. člena Ustave. Tudi ne gre za prekomeren poseg, ker za tako omejitev obstaja javna korist in je poseg v skladu s splošnim načelom sorazmernosti.
ZRRD člen 38. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 68, 68/7.
koncesija - podelitev koncesije - javna služba na področju raziskovalne dejavnosti - raziskovalni programi
Sodišče tožbene ugovore, ki se nanašajo na nepravilno ocenitev 2. recenzenta pri kriteriju „Družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev“ zavrača kot neutemeljene. Ocenjevanje je namreč v izključni pristojnosti recenzenta oziroma OST (v delu, ki temelji na sedmem odstavku 68. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti). Gre za strokovno opravilo, v katerega sodišče v skladu z uveljavljeno sodno prakso ne sme posegati in zato ti ugovori ne morejo biti premet presoje v upravnem sporu.
Sestavni del skupne ocene je tudi (sporna) ocena obeh recenzentov. Sodišče ugotavlja, da je v spornem primeru tožena stranka skupno oceno v tem delu oblikovala na podlagi upoštevanja ocene drugega recenzenta, ki je program X1-0104 ocenil z 11,5 točkami (na podlagi najslabše ocene recenzenta). Upoštevanje te ocene (in ne povprečja ocen obeh recenzentov ali ocene prvega recenzenta) je tožena stranka utemeljila tudi z lastnim vpogledom v SICRIS bazo. Po presoji sodišča navedenemu načinu ocenjevanja načeloma ni mogoče očitati kršitve pravil, saj le-ta takšno postopanje, torej upoštevanje povprečja ocen recenzentov, najboljšo ali najslabšo oceno recenzentov, dovoljujejo.
Ker je bil z pravnomočno odločbo razrešen odvetnik, to pa je bil že peti postavljen odvetnik, se na podlagi enajstega odstavka 30. člena ZBPP šteje, da tožniku BPP ni bila dodeljena in tako mora tožnik neupravičeno prejeto BPP tudi vrniti.
Tožnica je v letu 2010 prejela 62 nakazil družbe A. d.o.o. v skupnem znesku 140.418,83 EUR. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je odločitev, da se prejemek opredeli in obdavči kot preostali drugi dohodki, v dejanskem pogledu utemeljena le z ugotovitvijo, da neobdavčljiva podlaga za izplačilo pri družbi izplačevalki ni izkazana. V verodostojnost predloženih predpogodb o nakupu stanovanja in premičnin v stanovanju, ki naj bi bili podlaga za navedenega nakazila, se pritožbeni organ ne spušča, ker meni, da zaradi razdrtja pogodbe do prodaje ni prišlo, da je torej zatrjevana podlaga za izplačilo odpadla in da zato ostaja relevantno le še vprašanje vračila denarja. Z navedenim stališčem se sodišče ne strinja, saj je od vprašanja verodostojnosti predloženih pogodb odvisna opredelitev izplačila in čas nastanka davčne obveznosti. Hkrati ugotovitev pritožbenega organa, da sta bili pogodbi razdrti in da do odsvojitve stanovanja ni prišlo, ne pomeni le, da ostaja sporno zgolj še vračilo denarja, temveč bi lahko pomenila tudi, da navedbe tožnice ter predložena dokazila o obstoju omenjenih predpogodb v načelu sprejema. V zvezi z vračilom sredstev, ki so bila na podlagi predpogodb o nakupu stanovanja in premičnin nakazana tožnici, sodišče neskladnosti v njenih navedbah ne ugotavlja. V davčnem postopku je, enako kot v upravnem sporu, zatrjevala, da je denar vrnila družbi izplačevalki z izročitvijo gotovine njeni prokuristki. Notarsko overjena izjava prokuristke je bila v pritožbenem postopku, brez presoje predložene listine (z vidika njene vsebine, položaja podpisnice in datuma izjave) zavrnjena kot neupoštevna. Razlogi, s katerimi je zavrnitev utemeljena, so z vidika obdavčitve fizične osebe nezadostni. Ko gre za obdavčitev tožnice kot fizične osebe, je za odločitev ključno dejansko vračilo prejetih sredstev, ki ga je mogoče dokazovati tudi z listinami, ki ne štejejo za verodostojne knjigovodske listine v smislu SRS.
Tudi v primeru, če v treh letih od začetka postopka ni izdan dokončen upravni akt, je procesna predpostavka za tožbo zaradi molka (nova) zahteva stranke za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh. Take zahteve, da bi pri drugostopenjskem organu zahtevala odločitev o zahtevi za razlastitev, tožnica ni predložila.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice
V individualnem delovnem sporu je bila storitev BPP opravljena z dokončanjem tega postopka in izdajo zamudne sodbe z dne 12. 3. 2015, ki je postala pravnomočna dne 15. 4. 2015. Sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da je bilo treba pravnomočno sodbo pred vročitvijo stranki opremiti s klavzulo pravnomočnosti.
ZOZKD člen 5, 6, 7, 8. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - pogoji za priznanje odškodnine - odškodnina za duševne bolečine - materialni pogoj - pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje - načelo zaslišanja stranke - pravica do izjave
V ponovnem postopku bo morala tožena stranka najprej pravilno in popolno ugotovitvi dejansko stanje glede obstoja tožničinih duševnih bolečin kot žrtve kaznivega dejanja. Po potrebi bo za ugotovitev duševnih bolečin morala postaviti izvedenca. Šele potem bo lahko ponovno odločila o tem, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje odškodnine kot žrtev kaznivega dejanja. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka tožnico seznaniti z vsemi zbranimi dokazi in ji, zaradi varstva njenih pravic in z zakonom zavarovane koristi, dati možnost, da se izjasni o dejstvih, pomembnih za odločitev, v skladu z določbami ZUP.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost
Zahtevani podatek (fotokopija ponudbe za oddajo poslovnih prostorov) je treba v obravnavani zadevi šteti za poslovno skrivnost, vendar pa ga je potrebno razkriti zaradi določila 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, kot je pravilno odločila tožena stranka.
ZBPP ne določa, da bi se lahko pri ugotavljanju vrednosti premoženja upoštevala morebitna stvarna bremena na nepremičnini, temveč navaja, da je prosilec za brezplačno pravno pomoč lastnik premoženja. Hipoteka je po določbah Stvarnopravnega zakonika opredeljena kot zastavna pravica na nepremičnini. Zastavna pravica pa sama po sebi še ne pomeni, da zastavitelj s svojim premoženjem ob določenih pogojih ne more razpolagati.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - prepoved uporabe objekta - sprememba namembnosti - sprememba izgleda objekta - uporabno dovoljenje
Ker je v skladu s 5. členom ZGO-1 uporabno dovoljenje pogoj za začetek uporabe objekta, ki je bil zgrajen ali rekonstruiran na podlagi gradbenega dovoljenja, ali se mu je na podlagi gradbenega dovoljenja spremenila namembnost, to pa nesporno ni bilo pridobljeno, je inšpekcijski organ pravilno izdal odločbo o prepovedi uporabe tega dela objekta, in sicer do pridobitve uporabnega dovoljenja. Glede na to, da se je z gradbenimi posegi spremenila oblika vhoda v objekt na zunanji ureditvi in je bila namesto stopnic izvedena rampa, zaradi bolj primernega dostopa invalidov v objekt, upravna organa nista imela podlage za uporabo določbe tretjega odstavka 5. člena ZGO-1, ki določa, da uporabno dovoljenje ni potrebno, če do spremembe izgleda objekta ne bi prišlo.
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 17, 17/2, 22, 22/5. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1.
denacionalizacija - določitev odškodnine - vrednost podržavljenega premoženja - stroški postopka - stroški stranke z interesom
Organ je pri določitvi odškodnine za podržavljena objekta pravilno upošteval, da sta oba objekta vsebovala posebej urejeni podstrešji za določeno uporabo in posledično vrednotil objekta (tudi) po petem odstavku 22. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.
Organ je sledil stališču iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, X Ips 29/2013 z dne 9. 10. 2013, iz katere izhaja, da je pri razlagi prevladujočih značilnosti (objekta) treba izhajati iz namena, kateremu je objekt kot celota namenjen. Na ta namen pa kaže narava glavne dejavnosti, ki se v objektu izvaja in kateri so ostale dejavnosti, ki se še izvajajo v objektu, podrejene.
V zvezi z očitkom opustitve navedbe, da so bili prisotni lastniki parcel pozvani, naj geodetu pokažejo svoja zemljišča oziroma opišejo potek meje v naravi, se toženka v obrazložitvah obeh sklepov opira izključno na vsebino tožbe A.A., B.B. in C.C., kar pa po presoji sodišča ne zadostuje za zanesljivo ugotovitev, da je do tega dejanja na mejni obravnavi sploh prišlo in bi ga tožnica zato morala vnesti v zapisnik. Navedbe v tožbi so namreč nujno obremenjene z interesi oseb, ki so jo vložile, tožnica pa ves čas postopka konsistentno zatrjuje drugače. V zvezi s tem se sklicuje na okoliščino, da so stranke, navzoče na mejni obravnavi, zapisnik (ki se po vsebini ujema z njenimi navedbami) brez pripomb podpisale, glede dejanskega poteka obravnave pa je večkrat predlagala tudi njihovo zaslišanje. Ta okoliščina in dokazni predlog sta že na prvi pogled pomembna za ugotovitev dejanskega stanja, njuna vsebina pa je očitno neskladna z edinim dokazom, na katerega je toženka oprla svojo svojo odločitev. Kljub temu se toženka do njiju sploh ni opredelila, kar po presoji sodišča pomeni, da je njena dokazna ocena tako pomanjkljiva, da nanjo ni mogoče opreti zanesljivih ugotovitev o dejanskem stanju.
Odprava izpodbijanega sklepa (kar tožnik s tožbo uveljavlja) ne more izboljšati njegovega pravnega položaja, saj je bil postopek izvršbe, v katerem je bil izdan (med drugim) tudi sklep, zoper katerega tožnik vlaga tožbo, ustavljen in torej izpodbijani sklep nima več nobenega pravnega učinka.
tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Sodišče je tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da tožnik nima več pravnega interesa za izpodbijanje predmetne odločbe. Sodišče je iz upravnih spisov samo ugotovilo, da je bilo potrdilo o dokončnosti in pravnomočnosti že popravljeno oziroma spremenjeno, torej je pravno dejstvo, ki ga želi tožnik z naslovno tožbo doseči, že doseženo. Posledično izpodbijani akt očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto korist.
ZBPP člen 20, 20/5. ZBPP-C člen 14, 20, 20/1, 20/2, 20/6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc
Četudi je tožnica v svoji vlogi navedla, da je njen mož brez zaposlitve, dejansko pa je zaposlen kot samostojni podjetnik, tožena stranka njene prošnje ne bi smela zavrniti. Podatek o zaposlenosti je podatek, ki ga je tožena stranka po določbi drugega odstavka 20. člena ZBPP dolžna preveriti sama iz zbirk podatkov. Posledico navedbe neresničnih podatkov, torej zavrnitev predloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči, sedaj veljavni šesti odstavek 20. člena ZBPP veže le na primere iz drugega odstavka, torej primere, ko gre za podatke, ki se ne hranijo v zbirkah podatkov, v ostalih primerih, torej ko so podatki dostopni po zbirkah podatkov, pa take sankcije sedaj veljavni zakon ne pozna več.
Upravno sodišče RS je v obravnavani zadevi v okviru svoje stvarne pristojnosti presojalo pravilnost in zakonitost točke 1 izreka izpodbijanega akta in sicer, da se tožnico razreši s položaja direktorice občinske uprave. Gre za odločitev županje, ki jo je ta sprejela na podlagi petega odstavka 83. člena ZJU. Namen navedene določbe je zagotoviti županu možnost, da si sam izbere svoje sodelavce, kar izhaja iz dejstva, da lahko direktorja občinske uprave brez razlogov razreši znotraj enega leta od nastopa funkcije. V obravnavani zadevi pa gre nesporno za razrešitev direktorja občinske uprave, ki je v primeru, če so za to izpolnjeni pogoji, opredeljeni v petem odstavku 83. člena ZJU, v diskreciji župana občine, torej organa, ki je direktorja občinske uprave tudi imenoval.