upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru - zavrženje tožbe
Zapisniki inšpektorice za sistem javnih uslužbencev, s katerimi je bilo županu občinske uprave občine in predsednikoma Sveta Krajevne skupnosti predlagano, da poskrbijo za to, da se odpravijo v postopku inšpekcijskega nadzora po določbah ZJU ugotovljene nepravilnosti, niso akti v smislu 2. člena ZUS-1. Z izpodbijanimi zapisniki ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke.
brezplačni šolski prevoz - povračilo stroškov prevoza - neuporaba ali napačna uporaba zakona
Tožena stranka je nepravilno uporabila materialno pravo, ker je v obrazložitvi drugostopenjske odločbe prezrla določila 8. člena in 2. odstavka 52. člena Ustave. Še posebej ob dejstvu, da ima sin tožnikov odločbo o usmeritvi, ki se nahaja tudi med listinami predloženega upravnega spisa.
O tem, da tožniku upravičenost do brezplačne pravne pomoči preneha, je sicer res bilo pravnomočno odločeno, vendar pa tožnik v odločbi ni bil opozorjen, da bi moral kadarkoli karkoli vrniti, zato je razumljivo, da zoper to odločbo ni vložil tožbe. Razen tega je bilo s to odločbo (o prenehanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči z dne 4. 5. 2015) odločeno, da tožniku brezplačna pravna pomoč preneha z dnem izdaje te odločbe, kar pomeni, da tožniku do tega dne dodeljena brezplačna pravna pomoč pripada. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bil izvedenec v sodnem postopku postavljen s sklepom z dne 24. 4. 2015, torej še pred izdajo odločbe z dne 4. 5. 2015, kar pomeni, da tožniku pripada brezplačna pravna pomoč tudi za cestno-prometnega izvedenca.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba - tožba zoper dopis - zavrženje tožbe
O tožbi zoper izpodbijani akt je Upravno sodišče že pravnomočno razsodilo v drugem upravnem sporu, zato je sodišče tožbo v tem delu zavrglo.
Izpodbijanega dopisa ni mogoče šteti kot akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravni naslednik
Nepremičnina je bila upravičencu podržavljena v času njegovega življenja, zato tožnika ni mogoče šteti za upravičenca do denacionalizacije na podlagi 11. člena ZDen.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožeča stranka v postopku ni bila uspešna z dokazovanjem okoliščin, ki bi kazale na to, da je ob prihodu v Slovenijo vzpostavila tesnejše osebne in ekonomske vezi (ni se šolala, ni bila zaposlena, ni imela izbranega osebnega zdravnika in zobozdravnika, ni bila vključena v športne, kulturne in druge povezave).
dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava - poslovna skrivnost
Informacija je bila označena za poslovno skrivnost pred vložitvijo zahtevka za dostop do informacije javnega značaja.
Ker tožeča stranka v tem postopku varuje svojo poslovno skrivnost in ne poslovne skrivnosti kakšne druge prizadete stranke, za zakonitost izpodbijanega akta ni pomembno, da prizadeta stranka razumljivo ni vztrajala, da bi pritegnila družbo D. d.o.o. v postopek.
skrbništvo - dvig denarnih sredstev s skrbniškega računa - soglasje za dvig sredstev - dohodki varovanca - stroški oskrbe
Sredstva na skrbstvenem računu predstavljajo premoženje A.A., ki se lahko porabi samo za njegove potrebe, zato je prvostopenjski organ pravilno ugotavljal višino dohodkov varovanca in višino stroškov, ki se nanašajo na njegovo mesečno oskrbo. Ugotovil je, da dohodki iz naslova pokojnine in dodatka za pomoč in postrežbo znašajo 950,66 EUR ter da specifikacija stroškov oskrbe, ki jo je organu predložila tožnica, ni utemeljena in presega dejanske stroške A.A.-jeve oskrbe. Glede na višino dohodkov se morajo stroški oskrbe poravnati prvenstveno iz dohodkov.
odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - pogoj zanesljivosti
Upravni organ je pravilno ocenil, da je tožnik nezanesljiv in da zato ne izpolnjuje več pogoja iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1. Posledično je pravilno odločil, da so izpolnjeni z ZOro-1 predpisani pogoji za to, da se mu dovoljenje za posest orožja, kakor tudi v dovoljenju registrirano orožje, odvzame.
upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe
Tožeča stranka kot zavezanka naložene obveznosti ni prostovoljno izvršila. Zato je bil sklep o dovolitvi izvršbe po drugih osebah izdan utemeljeno. Tožeči stranki pa je bilo utemeljeno tudi naloženo plačilo stroškov upravne izvršbe.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja člen 91, 91/1. ZUS-1 člen 20, 20/3.
nepovratna sredstva - vračilo sredstev - pogoji za vračilo sredstev - kršitev javnega razpisa - tožbena novota
Med strankama ni sporno, da je tožnik prejel sredstva za izgradnjo gozdnih prometnic (gozdnih vlak in cest) na gozdnih parcelah, kakor tudi, da je te gozdne parcele prodal predčasno A.A., torej pred potekom 5-letnega roka po izplačilu sredstev. Glede na določbe javnega razpisa in Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja ni mogoče priti do drugačnega zaključka kot, da je s tem tožnik kršil pravila JR in mora zato sredstva vrniti. Ker so bile gozdne vlake št. 21 zgrajene na navedenih parcelah, pomeni odtujitev oziroma prodaja teh istih parcel odtujitev naložbe. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati tožnikov ugovor, da je namen naložbe ostal isti ter da s prodajo gozda ni z ničemer posegel v samo naložbo.
Tožnica že v osnovi nima prav, da bi jo moral organ pozvati kot stranko v postopku pred izdajo odločbe z dne 28. 6. 1995 na podlagi prvega odstavka 60. člena ZDen (ta je določal, da je stranka v postopku za denacionalizacijo med drugim tudi oseba, ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka), bi pa lahko tožnica uveljavljala vstop v postopek, če bi menila, da je to treba zaradi varovanja njenih pravic oziroma pravnih koristi.
Ničnostnega razloga ne predstavlja dejstvo, da je odločbo o vračilu nepremičnine z dne 28. 6. 1995 izdal stvarno nepristojen (upravni) organ. V 54. členu ZDen so določeni upravni organi, pristojni za odločanje o zahtevkih za denacionalizacijo podržavljenega premoženja, ki je bilo podržavljeno s predpisi, navedenimi v 3. in 4. členu ZDen. Iz te določbe, kot tudi iz naslednjih določb, ki se nanašajo na pristojnost pri odločanju, ne izhaja, da bi morebitna kršitev pristojnostnih pravil med upravnimi organi pomenila takšno kršitev postopka, ki pomeni ničnost odločbe. To posredno potrjuje tudi 1. točka 279. člena ZUP, po kateri se za nično izreče odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v stvari, v katerih sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku. V obravnavanem primeru pa nedvomno ne gre za denacionalizacijsko zadevo, ki bi jo moralo obravnavati sodišče (npr. okrajno sodišče v nepravdnem postopku o zahtevah za denacionalizacijo iz 5. člena tega zakona – 56. člen ZDen) oziroma za zadevo, o kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku.
ZG člen 18, 18/1, 21, 21/1, 21/3, 77, 77/3, 77/3-1.
gozd - obnova gozda - inšpekcijski postopek - ukrep gozdarskega inšpektorja - soglasje Zavoda za gozdove Slovenije - prepovedani posegi v gozdu
Organ bi moral pred izdajo izpodbijane odločbe (da bi ugotovil, ali so bile z gradnjo gozdne poti kršene določbe ZG), ker ni opravil poizvedb pri ZGS o morebitnem postopku za izdajo tožniku soglasja k izgradnji dostopne (gozdne) poti, sprejeti vsaj oceno v smislu pričakovanih vplivov posega v prostor na funkcije gozda (kar je podlaga za izdajo soglasja za posege v gozd v smislu tretjega odstavka 21. člena ZG). Organ pa je, ne da bi iz spisa za to izhajala dejanska podlaga, zaključil, da gre za gradnjo gozdne ceste brez soglasja ZGS. Po presoji sodišča niti glede drugega posega v gozd, gradnje gozdne poti, organ ni imel dejanske podlage za ugotovitev kršitve po prvem odstavku 21. oziroma prvem odstavku 18. člena ZG.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Kot organ sam navaja v odgovoru na tožbo, izhaja pa tudi iz upravnega spisa, je bila odločitev sprejeta preuranjeno, še v teku določenega roka, zato je sodišče sklep v delu, ki se nanaša na tožnika, odpravilo. Navedbe organa, da kljub pravočasnosti dopolnitve prošnja ostaja nepopolna, v tej fazi postopka niso relevantne in bodo predmet presoje organa v ponovnem postopku.
Po mnenju sodišča je potrebno davčno optimizacijo presojati od primera do primera, pri čemer imajo davčni zavezanci nedvomno pravico sklepati vse pravne posle, ki niso prepovedani, pri čemer jih lahko vodijo tudi davčni premisleki. Ni pa dopustno davčne optimizacije izvajati z navideznimi posli, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru.
podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - odstranitev tujca iz države - začasna odredba - težko popravljiva škoda - načelo sorazmernosti - razdružitev družine
Ob dejstvu, da je tožnik zaposlen, da je ta zaposlitev odvisna od podaljšanja dovoljenja za bivanje v Republiki Sloveniji in da se zoper njega vodi postopek osebnega stečaja, ki ima za svoj cilj poravnavo terjatev ali pa njihov odpust, sodišče zaključuje, da bo z odložitvijo izvršitve izpodbijane odločbe prizadetost javne koristi manjša od težko popravljive škode, to je razdružitve družine, ki bi nastala za tožnika z izvršitvijo odločbe in ki jo je tožnik izkazal za verjetno.
Pravilnik po postopku strokovne verifikacije socialnovarstvenih programov, ki se izvajajo na področju socialnega varstva člen 12, 24. ZSV člen 2, 77. 79. ZUP člen 35, 37.
verifikacija socialnovarstvenega programa - pristojnost socialne zbornice - pogoji za verifikacijo - izločitev uradne osebe
V sklepu o imenovanju komisije je sicer res tudi določeno, da so naloge komisije: pregled ugovorov, obravnava ugovorov in priprava odgovorov ter priprava sklepov na ugovore, kar pa je v nasprotju z določbo 24. člena Pravilnika, ki predpisuje, da komisija o ugovoru odloča. To pa pomeni ne samo vodenje postopka, temveč tudi izdajo odločbe (29. člen ZUP v zvezi s 3. členom Pravilnika). Odločbo bi morala izdati sama komisija, ne pa predsednica zbornice, ne glede na 27. člen Statuta, saj gre v tem primeru za postopek, določen po Pravilniku in v katerem je tudi za posamezne faze postopka predpisano, kateri organ odloča o zadevi.
Sodišče je tožnika z dopisom z dne 6. 11. 2015 poučilo o tem, da je v postopku pred višjim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Pozvalo ga je, naj v roku dveh dni od prejema tega poziva za pooblaščenca B.B. pošlje potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, če pa se bo zastopal sam, mora sodišču poslati ustrezno število izvodov tožbe z njegovim lastnoročnim podpisom. Sodišče je tožnika v istem dopisu tudi opozorilo, da bo na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZPP tožbo zavrglo, če ne bo ravnal v skladu s tem pozivom. Tožnik je poziv prejel dne 9. 11. 2015, vendar pa niti v roku dveh dni niti do dneva izdaje tega sklepa za pooblaščenca B.B. ni poslal potrdila o pravniškem državnem izpitu, iz prilog k tožbi ni razvidno, da bi bil pooblaščenec odvetnik, tožnik pa tudi v postavljenem roku ni poslal izvoda tožbe, na katerem bi bil sam podpisan. Poslal je zgolj izpodbijani akt in izjavo pooblaščenca, da pooblastilo sprejema. Ker tožnik tožbe v postavljenem roku ni dopolnil, je sodišče v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 tožbo zavrglo.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZRev-2 člen 8, 9, 9/1, 117, 122.
preizkušeni davčnik - vpis v seznam aktivnih preizkušenih davčnikov - upravni spor - tožba zaradi molka organa - zavrženje tožbe
Tožnik vlaga tožbo zaradi molka toženke o njegovi zahtevi za vpis v seznam aktivnih preizkušenih davčnikov. Ta seznam z zakonom ni predpisan in odločanje o vpisu oziroma ponovnem vpisu vanj že zato ni odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi na področju upravnega prava. Ker toženka seznama aktivnih preizkušenih davčnikov ne vodi na podlagi javnega pooblastila, javno pooblastilo pa ji tudi ni podeljeno za odločanje o vpisu oziroma ponovnem vpisu v navedeni seznam, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
dohodnina - dohodek iz dejavnosti - gradnja hiš - podjetniška dejavnost - DDV- izstopni DDV - nastanek obveznosti - obračun izstopnega DDV - prenos podjetniškega premoženja v gospodinjstvo
Sodišče sodi, da zatrjevana gradnja treh počitniških hiš za potrebe tožnika oziroma za (brezplačno) naklonitev njegovim otrokom ni izkazana ter da je zato, ob upoštevanju še drugih, objektivnih okoliščin, kamor sodi zlasti število zgrajenih hiš ter njihova (oglaševana) prodaja, šteti, da je tožnik z gradnjo obravnavanih hiš izvajal podjetniško dejavnost. Zato je po presoji sodišča izpodbijana odločba, kolikor se nanaša na zmanjšanje izgube za leto 2009 in dodatno odmero in plačilo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2010, pravilna in zakonita.
Sodišče je, z ozirom na sklep Vrhovnega sodišča in pravno mnenje, izraženo v sklepu, ugodilo tožbi v delu, ki se nanaša na odmero in na plačilo DDV. V tem delu je izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Pri tem je pristojni organ vezan na pravno mnenje, ki ga vsebuje omenjeni sklep, to je, da tožnik od nakupa zemljišča in od materiala, ki ga je uporabil za gradnjo, niti od računa za izvajanje gradbenih del, ki ga je kot samostojni podjetnik izstavil sam sebi kot zasebniku, ni odbijal vstopnega DDV. To pomeni, da v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo prvega odstavka 7. člena ZDDV-1, na katerem temelji izpodbijana odločitev, saj za blago, ki naj bi bilo po oceni davčnega organa del tožnikovih poslovnih sredstev, tožnik ni izkoristil pravice do odbitka DDV ter da zato prenos podjetniškega premoženja v gospodinjstvo v obravnavanem primeru ne more biti razlog za nastanek obveznosti obračuna izstopnega DDV.