ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZRev-2 člen 8, 9, 9/1, 117, 122.
preizkušeni davčnik - vpis v seznam aktivnih preizkušenih davčnikov - upravni spor - tožba zaradi molka organa - zavrženje tožbe
Tožnik vlaga tožbo zaradi molka toženke o njegovi zahtevi za vpis v seznam aktivnih preizkušenih davčnikov. Ta seznam z zakonom ni predpisan in odločanje o vpisu oziroma ponovnem vpisu vanj že zato ni odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi na področju upravnega prava. Ker toženka seznama aktivnih preizkušenih davčnikov ne vodi na podlagi javnega pooblastila, javno pooblastilo pa ji tudi ni podeljeno za odločanje o vpisu oziroma ponovnem vpisu v navedeni seznam, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
dohodnina - dohodek iz dejavnosti - gradnja hiš - podjetniška dejavnost - DDV- izstopni DDV - nastanek obveznosti - obračun izstopnega DDV - prenos podjetniškega premoženja v gospodinjstvo
Sodišče sodi, da zatrjevana gradnja treh počitniških hiš za potrebe tožnika oziroma za (brezplačno) naklonitev njegovim otrokom ni izkazana ter da je zato, ob upoštevanju še drugih, objektivnih okoliščin, kamor sodi zlasti število zgrajenih hiš ter njihova (oglaševana) prodaja, šteti, da je tožnik z gradnjo obravnavanih hiš izvajal podjetniško dejavnost. Zato je po presoji sodišča izpodbijana odločba, kolikor se nanaša na zmanjšanje izgube za leto 2009 in dodatno odmero in plačilo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2010, pravilna in zakonita.
Sodišče je, z ozirom na sklep Vrhovnega sodišča in pravno mnenje, izraženo v sklepu, ugodilo tožbi v delu, ki se nanaša na odmero in na plačilo DDV. V tem delu je izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Pri tem je pristojni organ vezan na pravno mnenje, ki ga vsebuje omenjeni sklep, to je, da tožnik od nakupa zemljišča in od materiala, ki ga je uporabil za gradnjo, niti od računa za izvajanje gradbenih del, ki ga je kot samostojni podjetnik izstavil sam sebi kot zasebniku, ni odbijal vstopnega DDV. To pomeni, da v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo prvega odstavka 7. člena ZDDV-1, na katerem temelji izpodbijana odločitev, saj za blago, ki naj bi bilo po oceni davčnega organa del tožnikovih poslovnih sredstev, tožnik ni izkoristil pravice do odbitka DDV ter da zato prenos podjetniškega premoženja v gospodinjstvo v obravnavanem primeru ne more biti razlog za nastanek obveznosti obračuna izstopnega DDV.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - preživnina
Tožena stranka je pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka prosilca kot odbitek pravilno upoštevala preživnino, ki jo tožnik plačuje v mesečnem znesku 163,61 EUR. Kljub navedenemu je tožnikov mesečni dohodek v relevantnem obdobju znašal 661,78 EUR, kar je več kot dvakratnik minimalnega dohodka, ki predstavlja cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče
Tožnikovi parceli sta po prostorskih aktih namenjeni za gradnjo. Prvostopenjski organ je imel glede na določila ZDavP-2 ter ZSZ pravno podlago za izdajo izpodbijane odločbe.
Tožnik v obravnavani zadevi priznava, da je na parcelah zagotovljena oskrba s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odplak, odvoz odpadkov in dostop na javno cesto, kar je eden od pogojev, da se skladno z 218.b členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov lahko zemljiške parcele štejejo kot nezazidana stavbna zemljišča.
ZUP člen 43. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup člen 3, 3/9, 5, 5/1. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju člen 4, 4/1.
hrup - dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom - stranka v postopku - vplivno območje
Iz Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju izhaja, da v III. območje varstva pred hrupom spadajo tudi površine na območju stanovanj: površine podeželskega naselja (1. alineja c točke prvega odstavka 4. člena navedene uredbe). To pa pomeni, da sodi tudi objekt tožnikov med varovane objekte. Tega dejstva pa prvostopenjski organ ni upošteval, ampak je izhajal le iz zaključka izračuna, da dopustne mejne vrednosti hrupa ne bodo dosegle najbližjih varovanih stavb in s tem tudi ne stavbe, kjer bivata tožnika in da zato ne moreta biti stranska udeleženca v postopku. Tako stališče predstavlja že vsebinsko oceno o tem, ali bo hrup dopustno vplival na tožnika ali ne, torej gre za vprašanje, ki je podlaga za odločanje o izdaji dovoljenja, ne pa za odločanje, ali se tožnikoma sploh dovoli sodelovati v postopku kot stranskima udeležencema. Za ugotovitev, ali sta tožnika lahko stranska udeleženca v postopku, je ključna ocena, ali je njun objekt znotraj območja, kjer lahko pride do prekomerne obremenitve s hrupom, tega pa prvostopenjski organ ni upošteval.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - delna odobritev pravnega posla - darilna pogodba - zakoniti dediči - pojem kmetije
Z darilno pogodbo je darovalka tožnikoma podarila nepremičnine oziroma njene solastne deleže nepremičnin tako, da je določila, kakšen solastni delež pridobita tožnika. To pomeni, da je vsakega od tožnikov potrebno šteti za samostojno pogodbeno stranko in pogoje, ali je prenos lastninske pravice dopusten in ali je za tak prenos potrebna odobritev pravnega posla, presojati za vsakega posebej.
Ni mogoče slediti trditvi tožečih strank, da sporni zemljišči, glede na njuno umestitev v prostor, nista primerni za kmetijsko obdelavo in s tem nista podvrženi zahtevam prometa s kmetijskimi zemljišči. Iz potrdil občine o namenski rabi zemljišča namreč izhaja, da sta ti dve zemljišči z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Izola delno uvrščeni tudi med kmetijska zemljišča in je zato pri prometu z njima potrebno postopati po določbah ZKZ.
inšpekcijski postopek - upravna izvršba - stroški izvršbe inšpekcijskega ukrepa - rok za plačilo stroškov - obrazložitev odločbe - res iudicata
Obrazložitev tožene stranke, ki temelji le na ugotovitvi, da tožeča stranka ni zaprosila za obročno plačilo ali odlog plačila stroškov izvršbe, ne zadostuje definiciji pravne utemeljitve odločilnih razlogov in se zato izpodbijani sklep v tem delu ne da preizkusiti. Obrazložitev izpodbijanega sklepa, prav tako pa tudi odločba pritožbenega organa, ne navajata okoliščin, ki so relevantne za določitev 8-dnevnega roka, v katerem je tožeča stranka dolžna poravnati obveznosti iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa, to je plačilo 5.006,00 EUR.
Kakor izhaja iz sodbe tega sodišča III U 101/2012-7 z dne 20. 11. 2013, je sodišče tožbi ugodilo tako, da je odpravilo le 2. točko izreka sklepa Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 06122-1750/2009/45 z dne 19. 1. 2011 in v tem delu zadevo vrnilo istemu organu v ponoven postopek. V preostalem delu je tožbo tožeče stranke zavrnilo, tako da je postal sklep upravnega organa prve stopnje z dne 19. 1. 2011 v delu pod točko 1 in 3 pravnomočen. Ker je upravni organ prve stopnje ponovno odločal o pravnomočno odločeni stvari, je storil kršitve postopka, ki so odločilno vplivale na samo odločitev (4. točka prvega odstavka 237. člena ZUP).
davčna izvršba - izvršba na denarna sredstva dolžnika - sredstvo izvršbe - obstoj terjatve - stroški izvršbe - pisna pomota
V izreku sklepa o davčni izvršbi so navedeni izvršilni naslovi, datumi izvršljivosti ter neporavnani zneski davka in zamudne obresti od teh zneskov. Pomota, do katere je prišlo v prvem odstavku obrazložitve odločbe upravnega organa druge stopnje, v kateri je pomotoma naveden znesek 663,49 EUR namesto pravilno 1.949,82 EUR, pa je pisna pomota, ki na samo odločitev v stvari ne vpliva in jo lahko upravni organ na podlagi določb 223. člena ZUP kadarkoli popravi.
Stroški izvršbe so posledica postopka, do katerega je prišlo zato, ker tožeča stranka svojih obveznosti ni poravnala, pri čemer je bil v predmetnem postopku sklep o izvršbi izdan na sredstva, ki jih ima tožeča stranka na svojem računu pri banki, v drugih izvršilnih postopkih pa se sklepi nanašajo na nepremičnine tožeče stranke ter na njeno premično premoženje.
ZEN člen 11, 28, 28/2. ZUP člen 43, 43/1, 43/2. SPZ člen 74, 77.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - stranka v postopku - pravni interes - zakupnik
ZEN v drugem odstavku 28. člena izrecno določa, da so lahko stranke v postopku urejanja meje in postopku evidentiranja urejene meje le lastniki parcel. Pravico udeleževati se upravnega postopka ima skladno s prvim odstavkom 43. člena ZUP oseba, ki izkaže pravni interes, to je oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist pa je v skladu z drugim odstavkom 43. člena le tista korist, ki je oprta na zakon ali drug predpis, ZEN pa zakupniku te pravice ne daje. Sodišče se tudi ne strinja s trditvijo v tožbi, da bi lahko tožnik pravni interes izkazal na podlagi 591. člena OZ. To določilo določa, da med trajanjem zakupa zakupodajalec brez privolitve zakupnika ne sme delati spremembe na stvari, ki jo je dal v zakup, če bi to oviralo njeno rabo. S parcelacijo pa se raba ne ovira, saj parcelacija, ki pomeni le delitev in združitev parcel, ne more vplivati na rabo nepremičnine in ne pomeni tega, da zakupnik ne bi smel z zemljiščem upravljati oziroma ga uživati na tak način, kot ga je užival pred parcelacijo.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - izbris nepremičnine iz zemljiške knjige - načelo zaslišanja stranke
Iz zemljiško knjižnega izpiska je razvidno, da je bil dne 5.10.2013 izveden vpis, ki učinkuje od 4.10.2013, s katerim je bila nepremičnina s parc. št. 788/2 izbrisana iz zemljiške knjige, enako je bila izbrisana tudi nepremičnina s parc. št. 787/0, na novo pa namesto tega vpisana sedaj obstoječa nova nepremičnina s parc. št. 788/3. Sodišče meni, da bi to dejstvo moral upoštevati že drugostopenjski organ in že iz tega razloga odpraviti prvostopenjsko odločbo, saj se nanaša na nepremičnino, ki v času odločanja nesporno ni več obstajala.
ZUP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 237, 237/1, 237/1-7, 259, 259/1. ZEN člen 29, 31, 31/2, 37. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 3, 18, 35.
evidentiranje urejene meje - elaborat urejene meje - odmera javne ceste - dokazni predlog - ustna obravnava - obrazložitev odločbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Uradna oseba, ki vodi postopek, ni dolžna izvesti vseh dokazov, ki jih predlagajo stranke, pač pa le tiste, ki so ključni za odločitev. Če uradna oseba oceni, da izvedba predlaganega dokaza ni potrebna, mora svojo odločitev o tem ustrezno utemeljiti v odločbi.
Razloga za spremenjeno stališče in tudi različno odločitev glede na presojo sodišča, v zadevi tožnika, ki se je vodila pod opr. št. III U 241/2012, prvostopenjski organ ni pojasnil. Prav tako tudi drugostopenjski organ ni utemeljil svojega drugačnega stališča od stališča, ki ga je sprejel prvostopenjski organ glede parc. št. 1491/0 in 1468/5. Na podlagi tako nasprotujočih si obrazložitev ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, na kateri dejanski podlagi je tožena stranka sprejela odločitev, da se katastrske meje prej navedenih parcel dotikajo oziroma sekajo katastrsko mejo parc. št. 2306/3, oziroma da je ne sekajo. V kolikor je ne sekajo, bi moralo biti v obrazložitvah obeh odločb skladno pojasnjeno, na kakšni podlagi je bilo to ugotovljeno, v kolikor pa do tega sekanja pride, bi morala tožena stranka pojasniti, ali je meja med temi parcelami urejena, oziroma identificirati postopek, v katerem se ureja.
brezplačna pravna pomoč - sprememba premoženjskega stanja upravičenca - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Iz podatkov spisa izhaja, da je sprememba premoženjskega stanja tožnice nastopila znotraj obdobja iz prvega odstavka 49. člena ZBPP, v katerem je za organ obstajala dolžnost ugotavljanja tožničine upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Pri tem je organ tudi pravilno upošteval obdobje zadnjih treh mesecev pred iztekom štiriletnega obdobja, v katerem je bila tožnica še dolžna izpolnjevati pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba zoper delodajalca
Tožnica v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navaja, da jo vlaga zaradi vložitve tožbe zaradi plačila odškodnine zoper bivšega delodajalca zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja. V tožbi izrecno navaja, da gre za uveljavljanje odškodninskega zahtevka po določbah OZ za škodo, ki ji je nastala zaradi nezakonite odpovedi kot civilnega delikta. Glede na to bo morala tožena stranka v ponovnem postopku presoditi, ali ne gre v tem postopku morebiti za uporabo določb ZPP, ki določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča med drugim v sporih o premoženjskih razmerjih (sem spadajo tudi odškodninski spori) fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - višina odškodnine
Tožnik je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva od 1. 2. 1993 in vse do 26. 3. 2007, ko je pridobil dovoljenje za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji. Denarna odškodnina znaša 50 EUR za vsak mesec, kar za 169 mesecev, za katere je tožnik upravičen do denarne odškodnine, znaša 8.450 EUR. Denarna odškodnina se tožniku izplača v skladu z določbo 13. člena ZPŠOIRSP na način in v roku, kot ga določa ta člen.
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka pomeni ugotovitev inšpektorja, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa, torej vsebinsko odločitev. Taka odločitev lahko poseže tudi v pravice in koristi osebe, ki je te pravice in koristi v inšpekcijskem postopku varovala (ali bi jih morala varovati) kot stranski udeleženec.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - izrek inšpekcijskega ukrepa
V postopku za odmero nadomestila – enako pa tudi v upravnem sporu v zvezi s tem postopkom – ni mogoče izpodbijati okoliščin, ki izhajajo iz inšpekcijske odločbe, torej vrste nelegalne gradnje, njenega obsega in investitorstva oziroma inšpekcijskega zavezanca.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi vloge - dopolnitev vloge - odstop vloge po izteku roka
Glede na to, da je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravočasno dopolnjena in je sodišče ni pravočasno odstopilo toženi stranki, je bilo treba tožbi na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugoditi in zadevo po tretjem odstavku tega člena vrniti toženi stranki v ponoven postopek.
Določba 4. člena ZRSin terja od organa, ki vodi postopek za izdajo odločbe o hrambi statuta sindikata, da po uradni dolžnosti opravi preizkus, ali se ime, kratica in znak sindikata, ki vloži zahtevo za hrambo statuta sindikata, bistveno in nedvoumno razlikujejo od imena, kratice in znaka drugega sindikata, ki ima svoj statut že v hrambi. V ta namen mora organ po potrebi postopati po določbah 143. člena ZUP ter povabiti k udeležbi v postopku osebe, za katere ugotovi, da imajo pravni interes za udeležbo v postopku.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. 7. 1993 o določbah za izvajanje uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku skupnosti člen 558, 558/1.
Carinski dolžnik je prevoznik, ki vozniku tovornega vozila ni priskrbel ustrezne dovolilnice CEMT za prevoz blaga v notranjem prometu Skupnosti, kot to določa točka c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe.
javni natečaj - obvestilo o neuspelem javnem natečaju - upravni akt - položaj neizbranega kandidata
Na podlagi obvestila o neuspelem javnem natečaju tožnik nima položaja neizbranega kandidata in ne pravic, ki jih za takšen status daje ZJU. V primeru, ko nihče od kandidatov ni bil izbran, tudi ni bilo poseženo v pravice oziroma pravne koristi kandidata za razpisano uradniško delovno mesto, zato navedeno obvestilo ne izpolnjuje pogojev za upravni akt po določbah 2. člena ZUS-1.