dohodnina - davčna osnova - drugi dohodki - nagrada - Prešernova nagrada za študente
Nagrade se po določbi 1. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 štejejo za druge dohodke in se kot takšne vštevajo v davčno osnovo za dohodnino. Iz obdavčitve so po določbi 1. točke 107. člena ZDoh-2 izvzete samo, če so izpolnjeni določeni pogoji. V konkretnem primeru se tudi po presoji sodišča neutemeljeno uveljavlja oprostitev za Prešernovo nagrado za študente, ki jo je tožniku izplačala Univerza v Ljubljani. Ta ima položaj javnega zavoda in torej ne gre za izplačilo s strani ustanove v smislu 1. alinee 1. točke 107. člena ZDoh-2. Glede na položaj Univerze in vrsto nagrade ter glede na navedene zakonske določbe pa po presoji sodišča tudi ni mogoče šteti, da je nagrado izplačala država.
Po mnenju sodišča je potrebno davčno optimizacijo presojati od primera do primera, pri čemer imajo davčni zavezanci nedvomno pravico sklepati vse pravne posle, ki niso prepovedani, pri čemer jih lahko vodijo tudi davčni premisleki. Ni pa dopustno davčne optimizacije izvajati z navideznimi posli, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - preživnina
Tožena stranka je pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka prosilca kot odbitek pravilno upoštevala preživnino, ki jo tožnik plačuje v mesečnem znesku 163,61 EUR. Kljub navedenemu je tožnikov mesečni dohodek v relevantnem obdobju znašal 661,78 EUR, kar je več kot dvakratnik minimalnega dohodka, ki predstavlja cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZUP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 237, 237/1, 237/1-7, 259, 259/1. ZEN člen 29, 31, 31/2, 37. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 3, 18, 35.
evidentiranje urejene meje - elaborat urejene meje - odmera javne ceste - dokazni predlog - ustna obravnava - obrazložitev odločbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Uradna oseba, ki vodi postopek, ni dolžna izvesti vseh dokazov, ki jih predlagajo stranke, pač pa le tiste, ki so ključni za odločitev. Če uradna oseba oceni, da izvedba predlaganega dokaza ni potrebna, mora svojo odločitev o tem ustrezno utemeljiti v odločbi.
Razloga za spremenjeno stališče in tudi različno odločitev glede na presojo sodišča, v zadevi tožnika, ki se je vodila pod opr. št. III U 241/2012, prvostopenjski organ ni pojasnil. Prav tako tudi drugostopenjski organ ni utemeljil svojega drugačnega stališča od stališča, ki ga je sprejel prvostopenjski organ glede parc. št. 1491/0 in 1468/5. Na podlagi tako nasprotujočih si obrazložitev ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, na kateri dejanski podlagi je tožena stranka sprejela odločitev, da se katastrske meje prej navedenih parcel dotikajo oziroma sekajo katastrsko mejo parc. št. 2306/3, oziroma da je ne sekajo. V kolikor je ne sekajo, bi moralo biti v obrazložitvah obeh odločb skladno pojasnjeno, na kakšni podlagi je bilo to ugotovljeno, v kolikor pa do tega sekanja pride, bi morala tožena stranka pojasniti, ali je meja med temi parcelami urejena, oziroma identificirati postopek, v katerem se ureja.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - izbris nepremičnine iz zemljiške knjige - načelo zaslišanja stranke
Iz zemljiško knjižnega izpiska je razvidno, da je bil dne 5.10.2013 izveden vpis, ki učinkuje od 4.10.2013, s katerim je bila nepremičnina s parc. št. 788/2 izbrisana iz zemljiške knjige, enako je bila izbrisana tudi nepremičnina s parc. št. 787/0, na novo pa namesto tega vpisana sedaj obstoječa nova nepremičnina s parc. št. 788/3. Sodišče meni, da bi to dejstvo moral upoštevati že drugostopenjski organ in že iz tega razloga odpraviti prvostopenjsko odločbo, saj se nanaša na nepremičnino, ki v času odločanja nesporno ni več obstajala.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče
Tožnikovi parceli sta po prostorskih aktih namenjeni za gradnjo. Prvostopenjski organ je imel glede na določila ZDavP-2 ter ZSZ pravno podlago za izdajo izpodbijane odločbe.
Tožnik v obravnavani zadevi priznava, da je na parcelah zagotovljena oskrba s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odplak, odvoz odpadkov in dostop na javno cesto, kar je eden od pogojev, da se skladno z 218.b členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov lahko zemljiške parcele štejejo kot nezazidana stavbna zemljišča.
ZUP člen 43. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup člen 3, 3/9, 5, 5/1. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju člen 4, 4/1.
hrup - dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom - stranka v postopku - vplivno območje
Iz Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju izhaja, da v III. območje varstva pred hrupom spadajo tudi površine na območju stanovanj: površine podeželskega naselja (1. alineja c točke prvega odstavka 4. člena navedene uredbe). To pa pomeni, da sodi tudi objekt tožnikov med varovane objekte. Tega dejstva pa prvostopenjski organ ni upošteval, ampak je izhajal le iz zaključka izračuna, da dopustne mejne vrednosti hrupa ne bodo dosegle najbližjih varovanih stavb in s tem tudi ne stavbe, kjer bivata tožnika in da zato ne moreta biti stranska udeleženca v postopku. Tako stališče predstavlja že vsebinsko oceno o tem, ali bo hrup dopustno vplival na tožnika ali ne, torej gre za vprašanje, ki je podlaga za odločanje o izdaji dovoljenja, ne pa za odločanje, ali se tožnikoma sploh dovoli sodelovati v postopku kot stranskima udeležencema. Za ugotovitev, ali sta tožnika lahko stranska udeleženca v postopku, je ključna ocena, ali je njun objekt znotraj območja, kjer lahko pride do prekomerne obremenitve s hrupom, tega pa prvostopenjski organ ni upošteval.
inšpekcijski postopek - upravna izvršba - stroški izvršbe inšpekcijskega ukrepa - rok za plačilo stroškov - obrazložitev odločbe - res iudicata
Obrazložitev tožene stranke, ki temelji le na ugotovitvi, da tožeča stranka ni zaprosila za obročno plačilo ali odlog plačila stroškov izvršbe, ne zadostuje definiciji pravne utemeljitve odločilnih razlogov in se zato izpodbijani sklep v tem delu ne da preizkusiti. Obrazložitev izpodbijanega sklepa, prav tako pa tudi odločba pritožbenega organa, ne navajata okoliščin, ki so relevantne za določitev 8-dnevnega roka, v katerem je tožeča stranka dolžna poravnati obveznosti iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa, to je plačilo 5.006,00 EUR.
Kakor izhaja iz sodbe tega sodišča III U 101/2012-7 z dne 20. 11. 2013, je sodišče tožbi ugodilo tako, da je odpravilo le 2. točko izreka sklepa Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 06122-1750/2009/45 z dne 19. 1. 2011 in v tem delu zadevo vrnilo istemu organu v ponoven postopek. V preostalem delu je tožbo tožeče stranke zavrnilo, tako da je postal sklep upravnega organa prve stopnje z dne 19. 1. 2011 v delu pod točko 1 in 3 pravnomočen. Ker je upravni organ prve stopnje ponovno odločal o pravnomočno odločeni stvari, je storil kršitve postopka, ki so odločilno vplivale na samo odločitev (4. točka prvega odstavka 237. člena ZUP).
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - delna odobritev pravnega posla - darilna pogodba - zakoniti dediči - pojem kmetije
Z darilno pogodbo je darovalka tožnikoma podarila nepremičnine oziroma njene solastne deleže nepremičnin tako, da je določila, kakšen solastni delež pridobita tožnika. To pomeni, da je vsakega od tožnikov potrebno šteti za samostojno pogodbeno stranko in pogoje, ali je prenos lastninske pravice dopusten in ali je za tak prenos potrebna odobritev pravnega posla, presojati za vsakega posebej.
Ni mogoče slediti trditvi tožečih strank, da sporni zemljišči, glede na njuno umestitev v prostor, nista primerni za kmetijsko obdelavo in s tem nista podvrženi zahtevam prometa s kmetijskimi zemljišči. Iz potrdil občine o namenski rabi zemljišča namreč izhaja, da sta ti dve zemljišči z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Izola delno uvrščeni tudi med kmetijska zemljišča in je zato pri prometu z njima potrebno postopati po določbah ZKZ.
davčna izvršba - izvršba na denarna sredstva dolžnika - sredstvo izvršbe - obstoj terjatve - stroški izvršbe - pisna pomota
V izreku sklepa o davčni izvršbi so navedeni izvršilni naslovi, datumi izvršljivosti ter neporavnani zneski davka in zamudne obresti od teh zneskov. Pomota, do katere je prišlo v prvem odstavku obrazložitve odločbe upravnega organa druge stopnje, v kateri je pomotoma naveden znesek 663,49 EUR namesto pravilno 1.949,82 EUR, pa je pisna pomota, ki na samo odločitev v stvari ne vpliva in jo lahko upravni organ na podlagi določb 223. člena ZUP kadarkoli popravi.
Stroški izvršbe so posledica postopka, do katerega je prišlo zato, ker tožeča stranka svojih obveznosti ni poravnala, pri čemer je bil v predmetnem postopku sklep o izvršbi izdan na sredstva, ki jih ima tožeča stranka na svojem računu pri banki, v drugih izvršilnih postopkih pa se sklepi nanašajo na nepremičnine tožeče stranke ter na njeno premično premoženje.
ZEN člen 11, 28, 28/2. ZUP člen 43, 43/1, 43/2. SPZ člen 74, 77.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - stranka v postopku - pravni interes - zakupnik
ZEN v drugem odstavku 28. člena izrecno določa, da so lahko stranke v postopku urejanja meje in postopku evidentiranja urejene meje le lastniki parcel. Pravico udeleževati se upravnega postopka ima skladno s prvim odstavkom 43. člena ZUP oseba, ki izkaže pravni interes, to je oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist pa je v skladu z drugim odstavkom 43. člena le tista korist, ki je oprta na zakon ali drug predpis, ZEN pa zakupniku te pravice ne daje. Sodišče se tudi ne strinja s trditvijo v tožbi, da bi lahko tožnik pravni interes izkazal na podlagi 591. člena OZ. To določilo določa, da med trajanjem zakupa zakupodajalec brez privolitve zakupnika ne sme delati spremembe na stvari, ki jo je dal v zakup, če bi to oviralo njeno rabo. S parcelacijo pa se raba ne ovira, saj parcelacija, ki pomeni le delitev in združitev parcel, ne more vplivati na rabo nepremičnine in ne pomeni tega, da zakupnik ne bi smel z zemljiščem upravljati oziroma ga uživati na tak način, kot ga je užival pred parcelacijo.
ZJC člen 2, 2/1. ZJC-B člen 19. ZCes-1 člen 2, 2-24. ZUreP-1 člen 101, 101/1.
razlastitev - javna cesta - dovolitev pripravljalnih del - ureditev meje - parcelacija
V obravnavanem primeru je namen razlastitve v tem, da občina pridobi nepremičnine v lasti tožečih strank, ki jih je nezakonito vključila v javno cesto. Postopek razlastitve po 19. členu ZJC-B se v tem delu ugotavljanja javne koristi od splošnega razlastitvenega postopka razlikuje le v tem, da se obstoj javne koristi ne predpostavlja na podlagi obstoja ustreznega prostorskega akta (sicer tretji odstavek 93. člena ZUreP-1), temveč glede na to, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
javni natečaj - obvestilo o neuspelem javnem natečaju - upravni akt - položaj neizbranega kandidata
Na podlagi obvestila o neuspelem javnem natečaju tožnik nima položaja neizbranega kandidata in ne pravic, ki jih za takšen status daje ZJU. V primeru, ko nihče od kandidatov ni bil izbran, tudi ni bilo poseženo v pravice oziroma pravne koristi kandidata za razpisano uradniško delovno mesto, zato navedeno obvestilo ne izpolnjuje pogojev za upravni akt po določbah 2. člena ZUS-1.
ZVO-1 člen 68, 68/1. Uredba o odpadkih člen 36, 36/2, 36/2-3. Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta in digestata člen 4, 4/1, 33.
okoljevarstveno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - povzročanje onesnaženja okolja večjega obsega - obstoječa bioplinarna - povečanje zmogljivosti bioplinarne - oddaljenost območja bioplinarne od sosednjih objektov
Med strankami v postopku ni sporno, da naprava, za katero želi tožnik pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, že obratuje. Sporno pa tudi ni, da tožnik za obratovanje naprave s takšno (novo - povečano) proizvodno zmogljivostjo, ki presega prag predelave 10 ton na dan, nima okoljevarstvenega dovoljenja. Zato naprave, za katero tožnik želi pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, ni mogoče šteti za obstoječo napravo, za katero ne veljajo predpisani odmiki iz prvega odstavka 4. člena Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta in digestata.
brezplačna pravna pomoč - sprememba premoženjskega stanja upravičenca - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Iz podatkov spisa izhaja, da je sprememba premoženjskega stanja tožnice nastopila znotraj obdobja iz prvega odstavka 49. člena ZBPP, v katerem je za organ obstajala dolžnost ugotavljanja tožničine upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Pri tem je organ tudi pravilno upošteval obdobje zadnjih treh mesecev pred iztekom štiriletnega obdobja, v katerem je bila tožnica še dolžna izpolnjevati pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
agromelioracija - uvedba agromelioracije - dostop do kmetijskega zemljišča - obrazložitev odločbe
ZKZ v prvem odstavku 80. člena določa, da agromelioracije obsegajo ukrepe, ki poleg izboljšav lastnosti tal izboljšujejo tudi dostop na kmetijska zemljišča. Iz listin v spisu kot tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe določno ne izhaja, kakšen je dostop do teh kmetijskih zemljišč in kako bi bil v primeru izvedbe agrarne operacije ta dostop izboljšan v smislu olajšanja pogojev za obdelavo zemljišč, kot to določa navedena zakonska določba. V tem delu je obrazložitev izpodbijane odločbe nepopolna.
inšpekcijski postopek - ukrep gozdarskega inšpektorja - poseg v gozd - dovoljenje za poseg - soglasje Zavoda za gozdove
Tožnik je v gozdu postavil objekt, ne da bi pridobil soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Ker je s tem kršil določbe ZG, mu je inšpektor utemeljeno naložil, da mora iz parcele odpeljati material, iz katerega je postavljena lesena koča in ostali material, zložen v okolici koče.
Ustava RS člen 18, 34. ZBPP člen 48. ZDavP-2 člen 142.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - varstvo osebnega dostojanstva - prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja
Glede na posebne okoliščine v posameznih primerih je treba določbo 48. člena ZBPP razlagati upoštevaje osebno dostojanstvo posameznika ter upoštevaje prepoved ponižujočega ter nečloveškega ravnanja.
davčna izvršba - brezplačna pravna pomoč - zakonita cesija - subrogacija - pobot - ugovori dolžnika proti prevzemniku terjatve
Dolžnik lahko proti Republiki Sloveniji kot prevzemnici terjatve uveljavlja tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti upravičenki do brezplačne pravne pomoči kot odstopnici terjatve.
Z določiloma prvega odstavka 315. člena in drugega odstavka 421. člena OZ se zagotavlja nevtralnost dolžnikovega položaja, saj ta zaradi cesije ne sme biti v slabšem položaju, to pa velja tudi v primeru zakonite cesije.