dohodnina - davčna osnova - drugi dohodki - nagrada - Prešernova nagrada za študente
Nagrade se po določbi 1. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 štejejo za druge dohodke in se kot takšne vštevajo v davčno osnovo za dohodnino. Iz obdavčitve so po določbi 1. točke 107. člena ZDoh-2 izvzete samo, če so izpolnjeni določeni pogoji. V konkretnem primeru se tudi po presoji sodišča neutemeljeno uveljavlja oprostitev za Prešernovo nagrado za študente, ki jo je tožniku izplačala Univerza v Ljubljani. Ta ima položaj javnega zavoda in torej ne gre za izplačilo s strani ustanove v smislu 1. alinee 1. točke 107. člena ZDoh-2. Glede na položaj Univerze in vrsto nagrade ter glede na navedene zakonske določbe pa po presoji sodišča tudi ni mogoče šteti, da je nagrado izplačala država.
Sodišče je tožnika z dopisom z dne 6. 11. 2015 poučilo o tem, da je v postopku pred višjim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Pozvalo ga je, naj v roku dveh dni od prejema tega poziva za pooblaščenca B.B. pošlje potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, če pa se bo zastopal sam, mora sodišču poslati ustrezno število izvodov tožbe z njegovim lastnoročnim podpisom. Sodišče je tožnika v istem dopisu tudi opozorilo, da bo na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZPP tožbo zavrglo, če ne bo ravnal v skladu s tem pozivom. Tožnik je poziv prejel dne 9. 11. 2015, vendar pa niti v roku dveh dni niti do dneva izdaje tega sklepa za pooblaščenca B.B. ni poslal potrdila o pravniškem državnem izpitu, iz prilog k tožbi ni razvidno, da bi bil pooblaščenec odvetnik, tožnik pa tudi v postavljenem roku ni poslal izvoda tožbe, na katerem bi bil sam podpisan. Poslal je zgolj izpodbijani akt in izjavo pooblaščenca, da pooblastilo sprejema. Ker tožnik tožbe v postavljenem roku ni dopolnil, je sodišče v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 tožbo zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - preživnina
Tožena stranka je pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka prosilca kot odbitek pravilno upoštevala preživnino, ki jo tožnik plačuje v mesečnem znesku 163,61 EUR. Kljub navedenemu je tožnikov mesečni dohodek v relevantnem obdobju znašal 661,78 EUR, kar je več kot dvakratnik minimalnega dohodka, ki predstavlja cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZUP člen 43. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup člen 3, 3/9, 5, 5/1. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju člen 4, 4/1.
hrup - dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom - stranka v postopku - vplivno območje
Iz Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju izhaja, da v III. območje varstva pred hrupom spadajo tudi površine na območju stanovanj: površine podeželskega naselja (1. alineja c točke prvega odstavka 4. člena navedene uredbe). To pa pomeni, da sodi tudi objekt tožnikov med varovane objekte. Tega dejstva pa prvostopenjski organ ni upošteval, ampak je izhajal le iz zaključka izračuna, da dopustne mejne vrednosti hrupa ne bodo dosegle najbližjih varovanih stavb in s tem tudi ne stavbe, kjer bivata tožnika in da zato ne moreta biti stranska udeleženca v postopku. Tako stališče predstavlja že vsebinsko oceno o tem, ali bo hrup dopustno vplival na tožnika ali ne, torej gre za vprašanje, ki je podlaga za odločanje o izdaji dovoljenja, ne pa za odločanje, ali se tožnikoma sploh dovoli sodelovati v postopku kot stranskima udeležencema. Za ugotovitev, ali sta tožnika lahko stranska udeleženca v postopku, je ključna ocena, ali je njun objekt znotraj območja, kjer lahko pride do prekomerne obremenitve s hrupom, tega pa prvostopenjski organ ni upošteval.
ZEN člen 11, 28, 28/2. ZUP člen 43, 43/1, 43/2. SPZ člen 74, 77.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - stranka v postopku - pravni interes - zakupnik
ZEN v drugem odstavku 28. člena izrecno določa, da so lahko stranke v postopku urejanja meje in postopku evidentiranja urejene meje le lastniki parcel. Pravico udeleževati se upravnega postopka ima skladno s prvim odstavkom 43. člena ZUP oseba, ki izkaže pravni interes, to je oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist pa je v skladu z drugim odstavkom 43. člena le tista korist, ki je oprta na zakon ali drug predpis, ZEN pa zakupniku te pravice ne daje. Sodišče se tudi ne strinja s trditvijo v tožbi, da bi lahko tožnik pravni interes izkazal na podlagi 591. člena OZ. To določilo določa, da med trajanjem zakupa zakupodajalec brez privolitve zakupnika ne sme delati spremembe na stvari, ki jo je dal v zakup, če bi to oviralo njeno rabo. S parcelacijo pa se raba ne ovira, saj parcelacija, ki pomeni le delitev in združitev parcel, ne more vplivati na rabo nepremičnine in ne pomeni tega, da zakupnik ne bi smel z zemljiščem upravljati oziroma ga uživati na tak način, kot ga je užival pred parcelacijo.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - izbris nepremičnine iz zemljiške knjige - načelo zaslišanja stranke
Iz zemljiško knjižnega izpiska je razvidno, da je bil dne 5.10.2013 izveden vpis, ki učinkuje od 4.10.2013, s katerim je bila nepremičnina s parc. št. 788/2 izbrisana iz zemljiške knjige, enako je bila izbrisana tudi nepremičnina s parc. št. 787/0, na novo pa namesto tega vpisana sedaj obstoječa nova nepremičnina s parc. št. 788/3. Sodišče meni, da bi to dejstvo moral upoštevati že drugostopenjski organ in že iz tega razloga odpraviti prvostopenjsko odločbo, saj se nanaša na nepremičnino, ki v času odločanja nesporno ni več obstajala.
inšpekcijski postopek - upravna izvršba - stroški izvršbe inšpekcijskega ukrepa - rok za plačilo stroškov - obrazložitev odločbe - res iudicata
Obrazložitev tožene stranke, ki temelji le na ugotovitvi, da tožeča stranka ni zaprosila za obročno plačilo ali odlog plačila stroškov izvršbe, ne zadostuje definiciji pravne utemeljitve odločilnih razlogov in se zato izpodbijani sklep v tem delu ne da preizkusiti. Obrazložitev izpodbijanega sklepa, prav tako pa tudi odločba pritožbenega organa, ne navajata okoliščin, ki so relevantne za določitev 8-dnevnega roka, v katerem je tožeča stranka dolžna poravnati obveznosti iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa, to je plačilo 5.006,00 EUR.
Kakor izhaja iz sodbe tega sodišča III U 101/2012-7 z dne 20. 11. 2013, je sodišče tožbi ugodilo tako, da je odpravilo le 2. točko izreka sklepa Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 06122-1750/2009/45 z dne 19. 1. 2011 in v tem delu zadevo vrnilo istemu organu v ponoven postopek. V preostalem delu je tožbo tožeče stranke zavrnilo, tako da je postal sklep upravnega organa prve stopnje z dne 19. 1. 2011 v delu pod točko 1 in 3 pravnomočen. Ker je upravni organ prve stopnje ponovno odločal o pravnomočno odločeni stvari, je storil kršitve postopka, ki so odločilno vplivale na samo odločitev (4. točka prvega odstavka 237. člena ZUP).
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - delna odobritev pravnega posla - darilna pogodba - zakoniti dediči - pojem kmetije
Z darilno pogodbo je darovalka tožnikoma podarila nepremičnine oziroma njene solastne deleže nepremičnin tako, da je določila, kakšen solastni delež pridobita tožnika. To pomeni, da je vsakega od tožnikov potrebno šteti za samostojno pogodbeno stranko in pogoje, ali je prenos lastninske pravice dopusten in ali je za tak prenos potrebna odobritev pravnega posla, presojati za vsakega posebej.
Ni mogoče slediti trditvi tožečih strank, da sporni zemljišči, glede na njuno umestitev v prostor, nista primerni za kmetijsko obdelavo in s tem nista podvrženi zahtevam prometa s kmetijskimi zemljišči. Iz potrdil občine o namenski rabi zemljišča namreč izhaja, da sta ti dve zemljišči z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Izola delno uvrščeni tudi med kmetijska zemljišča in je zato pri prometu z njima potrebno postopati po določbah ZKZ.
ZUP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 237, 237/1, 237/1-7, 259, 259/1. ZEN člen 29, 31, 31/2, 37. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 3, 18, 35.
evidentiranje urejene meje - elaborat urejene meje - odmera javne ceste - dokazni predlog - ustna obravnava - obrazložitev odločbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Uradna oseba, ki vodi postopek, ni dolžna izvesti vseh dokazov, ki jih predlagajo stranke, pač pa le tiste, ki so ključni za odločitev. Če uradna oseba oceni, da izvedba predlaganega dokaza ni potrebna, mora svojo odločitev o tem ustrezno utemeljiti v odločbi.
Razloga za spremenjeno stališče in tudi različno odločitev glede na presojo sodišča, v zadevi tožnika, ki se je vodila pod opr. št. III U 241/2012, prvostopenjski organ ni pojasnil. Prav tako tudi drugostopenjski organ ni utemeljil svojega drugačnega stališča od stališča, ki ga je sprejel prvostopenjski organ glede parc. št. 1491/0 in 1468/5. Na podlagi tako nasprotujočih si obrazložitev ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, na kateri dejanski podlagi je tožena stranka sprejela odločitev, da se katastrske meje prej navedenih parcel dotikajo oziroma sekajo katastrsko mejo parc. št. 2306/3, oziroma da je ne sekajo. V kolikor je ne sekajo, bi moralo biti v obrazložitvah obeh odločb skladno pojasnjeno, na kakšni podlagi je bilo to ugotovljeno, v kolikor pa do tega sekanja pride, bi morala tožena stranka pojasniti, ali je meja med temi parcelami urejena, oziroma identificirati postopek, v katerem se ureja.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče
Tožnikovi parceli sta po prostorskih aktih namenjeni za gradnjo. Prvostopenjski organ je imel glede na določila ZDavP-2 ter ZSZ pravno podlago za izdajo izpodbijane odločbe.
Tožnik v obravnavani zadevi priznava, da je na parcelah zagotovljena oskrba s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odplak, odvoz odpadkov in dostop na javno cesto, kar je eden od pogojev, da se skladno z 218.b členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov lahko zemljiške parcele štejejo kot nezazidana stavbna zemljišča.
davčna izvršba - izvršba na denarna sredstva dolžnika - sredstvo izvršbe - obstoj terjatve - stroški izvršbe - pisna pomota
V izreku sklepa o davčni izvršbi so navedeni izvršilni naslovi, datumi izvršljivosti ter neporavnani zneski davka in zamudne obresti od teh zneskov. Pomota, do katere je prišlo v prvem odstavku obrazložitve odločbe upravnega organa druge stopnje, v kateri je pomotoma naveden znesek 663,49 EUR namesto pravilno 1.949,82 EUR, pa je pisna pomota, ki na samo odločitev v stvari ne vpliva in jo lahko upravni organ na podlagi določb 223. člena ZUP kadarkoli popravi.
Stroški izvršbe so posledica postopka, do katerega je prišlo zato, ker tožeča stranka svojih obveznosti ni poravnala, pri čemer je bil v predmetnem postopku sklep o izvršbi izdan na sredstva, ki jih ima tožeča stranka na svojem računu pri banki, v drugih izvršilnih postopkih pa se sklepi nanašajo na nepremičnine tožeče stranke ter na njeno premično premoženje.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stranka v upravnem postopku - stranski udeleženec - zavrženje tožbe
Iz upravnih spisov zadeve ne izhaja, da bi tožnik v postopku do izdaje izpodbijanega akta imel ali zahteval status stranke oziroma stranskega udeleženca. Izpodbijani akt mu ni bil vročen (niti ni na njem odredbe, naj se mu vroči), priznanje statusa stranskega udeleženca pa je zahteval šele v pritožbi, ki jo je vložil skupaj s stranko v postopku, to je z univerzo.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 27. SPZ člen 138. ZIZ člen 170, 170/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - zastavna pravica na nepremičnini - pravica do razpolaganja
Preverjanje finančnega položaja posameznika je namenjeno ugotavljanju, ali prosilec za udejanjanje pravice do sodnega varstva res potrebuje pomoč države v obliki brezplačne pravne pomoči, za katero je zaprosil, oz. ali je morda v takem premoženjskem položaju, v katerem obstaja možnost, da si z razpolaganjem s svojim premoženjem zagotovi sredstva za uresničevanje te pravice.
Pravni standard „možnosti razpolaganja“ je v skladu z ustaljeno upravno sodno prakso treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni, ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravno poslovni način unovči (npr. da v najem) in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - podatki iz zemljiške knjige
Zahteva prizadete stranke, v zvezi s katero je bila izdana izpodbijana odločba, se nanaša na podatke, katere nepremičnine ima določena oseba v lasti. To pomeni, da se ta zahteva ne nanaša podatke o stvarnih pravicah (lastništvu) v zvezi s posameznimi nepremičninami, temveč na pravna razmerja posamezne osebe. Zahteva se torej ne nanaša neposredno na podatke iz zemljiške knjige, ki so po zakonski ureditvi podatki o nepremičninah in ne o osebah.
Navedeno sicer ne pomeni, da iz podatkov zemljiške knjige ni mogoče ugotoviti, katere nepremičnine ima določena oseba v lasti, vendar je za to potrebno sistematično pregledati oziroma filtrirati vse podatke o nepremičninah. To pa ne pomeni dostopa do (že sicer javno dostopnih) podatkov, temveč njihovo obdelavo.
davčna izvršba - brezplačna pravna pomoč - zakonita cesija - subrogacija - pobot - ugovori dolžnika proti prevzemniku terjatve
Dolžnik lahko proti Republiki Sloveniji kot prevzemnici terjatve uveljavlja tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti upravičenki do brezplačne pravne pomoči kot odstopnici terjatve.
Z določiloma prvega odstavka 315. člena in drugega odstavka 421. člena OZ se zagotavlja nevtralnost dolžnikovega položaja, saj ta zaradi cesije ne sme biti v slabšem položaju, to pa velja tudi v primeru zakonite cesije.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - pooblastila inšpektorja - vstop v prostore
Sodišče nima pomislekov glede zaključkov upravnega organa, da je gradnja, ki sta jo izvedla tožnika, v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem. Zgrajeni objekt je višji, kot je določeno v izdanem gradbenem dovoljenju, ima strešno teraso, v njem pa je več enot, namenjenih turistični dejavnosti.
Inšpektor je imel pooblastilo za ogled predmetnih prostorov v določilu prvega odstavka 20. člena ZIN. Glede očitka tožeče stranke, da je kršil njeno pravico do nedotakljivosti stanovanja, pa sodišče dodaja, da nič v izvedenem dokaznem postopku ob ogledu ni kazalo na to, da gre za stanovanjske prostore, niti tega nista zatrjevala tožnika v svojem dopisu, ki sta ga naslovila na prvostopni organ. Poleg tega inšpektor pri drugem ogledu v prostore ni vstopil, ampak si jih je ogledal le od zunaj.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - izrek inšpekcijskega ukrepa
V postopku za odmero nadomestila – enako pa tudi v upravnem sporu v zvezi s tem postopkom – ni mogoče izpodbijati okoliščin, ki izhajajo iz inšpekcijske odločbe, torej vrste nelegalne gradnje, njenega obsega in investitorstva oziroma inšpekcijskega zavezanca.
ZZUZIS člen 14. Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih člen 10.
Da je bila odločitev upravnega organa o uvrstitvi trditev med nedopustne pravilna, potrjuje tudi seznam dovoljenih zdravstvenih trditev, ki je v obliki priloge sestavni del Uredbe komisije (EU) št. 432/2012. Tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ sta tožeči stranki natančno pojasnila, katere od oglaševanih zdravstvenih trditev so sporne oziroma jih ni na seznamu odobrenih zdravstvenih trditev.
Tožeča stranka lahko kot stranski udeleženec v postopku, v katerem se v okviru ureditve nivojskih prehodov cest z železniško progo, odloča tudi o dovolitvi gradnje povezovalne ceste, v upravnem postopku in posledično tudi v upravnem sporu ščiti svoj pravni položaj le z ugovori, ki so vezani na nepremičnine, zaradi katerih je dosegla položaj stranskega udeleženca in so z njimi povezane koristi, določene v katerem od predpisov ter kot take pravno priznane. Če te vzročne zveze ni, tožeča stranka ne more uspešno uveljavljati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru javne koristi, saj sta to, poleg upravnega organa, pristojnega za odločanje, dolžna varovati državni tožilec in državni pravobranilec.