ZVO-1 člen 68, 68/1. Uredba o odpadkih člen 36, 36/2, 36/2-3. Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta in digestata člen 4, 4/1, 33.
okoljevarstveno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - povzročanje onesnaženja okolja večjega obsega - obstoječa bioplinarna - povečanje zmogljivosti bioplinarne - oddaljenost območja bioplinarne od sosednjih objektov
Med strankami v postopku ni sporno, da naprava, za katero želi tožnik pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, že obratuje. Sporno pa tudi ni, da tožnik za obratovanje naprave s takšno (novo - povečano) proizvodno zmogljivostjo, ki presega prag predelave 10 ton na dan, nima okoljevarstvenega dovoljenja. Zato naprave, za katero tožnik želi pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, ni mogoče šteti za obstoječo napravo, za katero ne veljajo predpisani odmiki iz prvega odstavka 4. člena Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta in digestata.
prekinitev prestajanja kazni zapora - razlogi za prekinitev prestajanja kazni zapora - bolezen
Pravni institut prekinitve prestajanja zaporne kazni, kot ga predvideva ZIKS-1, je izjema. Zato mora biti izpolnitev zakonsko zahtevanega pogoja dejansko izkazana in izrecno ugotovljena. V obravnavanem primeru tožnik ni izkazal, da zaradi bolezni, ki je bila pri njem ugotovljena, ne bi bil sposoben prestajati kazni zapora.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razlogov zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS
Že ugotovitve policijske postaje, da poslovni prostori prvotožnika na danem naslovu ne obstajajo, dajejo zadostno podlago za ugotovitev, da obstajajo razlogi za domnevo, da tožnik v Sloveniji ne bo prebival v skladu z namenom, zaradi katerega je zaprosil za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje.
ZMZ člen 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-2, 55/1-3, 55/1-5.
mednarodna zaščita - pospešen postopek - razlogi za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku - bistvena kršitev pravil postopka - mladoletni prosilec - invalidni otrok - prosilec iz Ukrajine
Sodišče je že večkrat izrazilo stališče, da mora pristojni organ o prošnji za mednarodno zaščito praviloma odločiti v rednem postopku. Izjemoma lahko odloči v pospešenem postopku ali v posebnih postopkih, če so izpolnjeni zakonski pogoji.
Prva tožnica je v prošnji za mednarodno zaščito navedla, da bi jo v primeru vrnitve v Ukrajino v kakšen drug kraj šteli za „banderovko“ oziroma pripadnico fašističnega zgodovinskega ukrajinskega režima iz druge svetovne vojne. Iz teh navedb prve tožnice, ki jih je podala v upravnem postopku, torej izhajajo dejstva, da bi v njenem primeru lahko šlo za preganjanje na podlagi političnega prepričanja v smislu 5. alineje 1. odstavka 27. člena ZMZ. Sodišče zato meni, da bi morala tožena stranka v rednem postopku to vprašanje podrobneje razčistiti z zaslišanjem tožnice in po potrebi s pridobitvijo morebitnih drugih dodatnih dokazov.
tujec - prvo dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - različni delovni mesti - različno časovno obdobje dela - ista upravna zadeva - bistvena kršitev pravil postopka
Tožena stranka je nepravilno uporabila določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj je v postopku nepravilno ugotovila obstoj pogoja za zavrženje tožnikove vloge, to je, da se dejansko stanje ni spremenilo. V prvotnem postopku je bila zavrnilna odločba izdana na podlagi tedanje pogodbe o delu, sklenjene za čas od 1. 6. 2013 do 31. 5. 2014, za delovno mesto pomožnega delavca v trgovini na debelo, medtem ko gre v obravnavanem primeru za izdano dovoljenje za zaposlitev tujca na delovnem mestu pomožnega gradbenega delavca. Razen tega gre tudi za opravljanje dela v drugem časovnem obdobju.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - razlogi za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku - mladoletni prosilec - dokazno breme
Tožničin oče je za tožnico vložil prošnjo za mednarodno zaščito dne 16. 4. 2015, v kateri se je v celoti skliceval na svojo izjavo v postopku mednarodne zaščite in v prošnji za svojo hči (tožnico v tem upravnem sporu) ni omenjal, da se boji, da bi se njegovi hčerki kaj zgodilo v izvorni državi, bodisi, da bi bila preganjana, bodisi, da bi ji grozila resna škoda v povezavi z njegovim preganjanjem.
Po določbi 1. odstavka 21. člena ZMZ je primarna obveznost na prosilcu, da navede vsa dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem in resno škodo. Vsaj subjektivna komponenta strahu se mora izkazati v izpovedbah prosilca.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - odškodnina za nematerialno škodo zaradi smrti bližnjega
V konkretnem primeru je tožnikov pokojni brat živel sam v lastnem stanovanju, tožnik pa si je ustvaril družino na drugi lokaciji, kar onemogoča zaključek, da bi med pokojnikom in tožnikom obstajala trajnejša življenjska skupnost, zato ugotovljeno razmerje po izoblikovani sodni praksi v zvezi z uporabo 3. odstavka 180. člena OZ ne predstavlja trajnejše življenjske skupnosti, morebitna sprožitev pravdnega postopka, kot ga želi tožnik, pa nima verjetnih izgledov za uspeh.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost - otrok
Zgolj dejstvo, da tožnik po polnoletnosti ni oddal vloge za začasno prebivanje v RS, niti ne vloge za sprejem v državljanstvo RS, ne zadostuje za presojo, da tožnik ni izkazal poskusov vračanja. Posebej še ob dejstvu, da je bil tožnik do dne 29. 2. 2002 mladoleten in da sta v času njegove mladoletnosti tožnikov status urejala njegova starša kot zakonita zastopnika. V času tožnikove mladoletnosti pa je bila njegova prošnja za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje v RS zavrnjena, česar prvostopenjski organ ni upošteval. Tožnikova starša sta izpovedala, da sta si oba ves čas zelo prizadevala za to, da bi se družina vrnila v Slovenijo. Tožnikova mati se je vrnila v Slovenijo, ko ni bila več potrebna viza. Vse navedeno pa kaže na to, da družina ni živela ločeno zaradi svoje volje.
prvo dovoljenje za začasno prebivanje za družinskega člana tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - pogoj prebivanja - sprememba pogojev
Pristojni organ je v predmetni zadevi upošteval predpis, ki velja in se uporablja v času odločanja organa, ne pa predpis, ki velja in se uporablja v času vložitve vloge stranke.
V sporni zadevi tožnik niti ne trdi, da bi v času, ko je vložil prošnjo za dovoljenje za začasno bivanje za svojo ženo, imel on sam individualno dovoljenje za stalno bivanje tujca ali za začasno bivanje tujca v RS. Trdil je samo, da je vložil prošnjo za dovoljenje za začasno bivanje, kar pa ni zadosten pogoj za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje družinskega člana tujca po 47. členu ZTuj-2.
ZG člen 3, 3/1, 3/1-14, 22, 22/1, 23, 23/1. ZUS-1 člen 20, 20/1.
gozd - obnova gozda - ukrepi za obnovo gozda - sanacija goloseka - lastnik gozda - tožbena novota
Organ je odločitev oprl na 23. člen ZG. Po prvem odstavku tega člena mora obnoviti gozd, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo, lastnik gozda. Tožbene navedbe, da očitanega goloseka tožnik ni izvedel sam, so tako neutemeljene; po citirani zakonski določbi se namreč obnovo gozda naloži lastniku zemljišča, na katerem je bil izveden golosek (ne glede na morebitnega drugega povzročitelja).
Določbe ZG, torej tudi o obveznosti lastnika, da obnovi na golo posekan gozd, se uporabljajo za gozd, kot je opredeljen v tem zakonu (2. člen ZG), če gre torej za zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem ter ki obsega kot najmanjšo površino 0,25 ha (ter tako dejanska raba, ki je podatek zemljiškega katastra, ni pomembna).
davek na dediščine in darila - pravica do odmere davka - zastaranje
V davčnih zadevah se glede ugotavljanja davčne osnove, davčne stopnje in opredelitve davčnega zavezanca praviloma uporabi materialni zakon, ki je veljal v času nastanka davčne obveznosti, kar je izjema od splošnega pravila iz prvega odstavka 6. člena ZUP. Vendar pa je to izjemo treba razlagati ozko in je ni dopustno uporabiti za vprašanje zastaranja odmere davka, ampak se (če zakon ne določa drugače) uporabi zakon, ki je veljal v času odločanja organa prve stopnje. To pomeni, da se novela ZDavP-2B, s katero je določen daljši – desetletni zastaralni rok, uporablja tudi pri odmeri davčnih obveznosti, ki so nastale pred njeno uveljavitvijo, če po prej veljavnih predpisih do uveljavitve novele niso zastarale. S takšno razlago zakona ni kršena prepoved povratne veljave pravnih aktov.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - ustanovitev gospodarske družbe - delnice kot osnovni vložek - čas odsvojitve kapitala - sklenitev družbene pogodbe - vpis družbe v sodni register - preddružba
V upravnem sporu ostaja sporno, kdaj je tožnik odsvojil delnice BBBB: na dan sklenitve družbene pogodbe pri notarju ali na dan, ko je bila družba A. d.o.o. vpisana v sodni register. Od odgovora na to vprašanje je namreč odvisna pravilnost odločitve, da se tožniku odmeri sporni davek za leto 2008. Po mnenju sodišča ni utemeljen tožbeni ugovor, da se je davčni organ pri ugotavljanju časa odsvojitve spornega kapitala skliceval na neustrezen del 102. člena ZDoh-2. V konkretnem primeru je bila sklenjena družbena pogodba o ustanovitvi družbe A., s katero je tožnik v to družbo kot osnovni vložek vložil delnice BBBB. Tudi po mnenju sodišča predstavlja omenjena pogodba tisti pravni posel, na podlagi katerega je prišlo do odsvojitve kapitala v smislu 94. člena ZDoh-2. Trditev tožnika, da družba A. d.o.o. pred vpisom v sodni register ni imela lastnosti pravne osebe, torej sploh ni mogla sprejeti odtujenega kapitala, ne drži. Res je, da gospodarska družba pridobi pravno subjektiviteto s trenutkom vpisa v sodni register. Vendar med sprejetjem aktov o ustanovitvi družbe in vpisom v sodni register dejansko preteče nekaj časa. V tem času družba res nima lastnosti pravne osebe, nima pravne sposobnosti, zato tudi pravic in obveznosti nima. Vendar pravni red odstopa od tega načela in priznava taki družbi lastnosti preddružbe, kar ji omogoča, da ima v obdobju med sprejetjem aktov o ustanovitvi in vpisom v register že možnost opravljati določena dejanja in biti nosilec pravic in dolžnosti, čeprav še ni pravna oseba. V praksi namreč ni mogoče, da bi se d.o.o. vpisala v register takoj po sklenitvi družbene pogodbe in takoj postala pravna oseba. Tudi iz določb ZGD-1 izhaja, da se mora že v času preddružbe oblikovati premoženje, ki pripada prav njej. Tako morajo biti pri nastajajoči d.o.o. osnovni vložki družbi izročeni že pred vpisom v register, tako da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga.
DDV - izdaja identifikacijske številke - instrument zavarovanja
Davčni organ je tožniku po vložitvi zahtevka za izdajo ID številke za DDV, s sklepom naložil, da v roku osmih dni predloži instrument zavarovanja, ki zagotavlja izpolnitev davčne obveznosti. Ker tožnik ni izpolnil naložene obveznosti in ni predložil instrumenta zavarovanja, je davčni organ z izpodbijano odločbo zavrnil njegovo zahtevo za izdajo ID številke, za kar je imel imel pravno podlago v 77a. členu ZDDV-1. Gre za določbo, ki je bila v naš pravni red sprejeta z novelo ZDDV-1B, in je predvidena za primere, ko davčni organ utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo.
Za izpolnjevanje pogoja komunalne opremljenosti z javnim cestnem omrežjem je treba izkazati obstoj zgrajenih javnih dovoznih poti, ki so bile priključene na javno cestno omrežje ali nahajanje zemljišča v 60 m pasu ob javni dovozni poti, ki je bila priključena na javno cestno omrežje
ZG člen 49. ZUOPŽ člen 27. Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest člen 3, 6, 6/1.
pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - osnova za odmero pristojbine - katastrski dohodek - ukrepi za odpravo posledic žleda
Osnova za odmero pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest je katastrski dohodek gozdov, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka. Relevantni so podatki uradne evidence - zemljiškega katastra. Drugačno določanje osnove za izračun pristojbine tudi ni predpisano z ZUOPŽ, ki v prvem odstavku 27. člena širi oprostitev iz 18. točke prvega odstavka 73. člena ZDoh-2 oziroma v drugem odstavku uvaja znižanje davčne osnove za davek od osnovne kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in torej ne znižuje katastrskega dohodka, ugotovljenega v skladu z zakonom, ki ureja ugotavljanje katastrskega dohodka. Zato ni mogoče slediti stališču tožnika, da je treba znižanje katastrskega dohodka na tej podlagi upoštevati pri odmeri vseh obveznosti, ki se, kot ta v obravnavani zadevi, odmerijo v odvisnosti od višine katastrskega dohodka.
Ugotovitvi davčnega organa, da tožnik ni upravičen do zamudnih obresti niti na podlagi 97. niti na podlagi 100. člena ZDavP-2 oziroma da ni izkoristil rednih pravnih sredstev, ki jih je imel na voljo za uveljavljanje obrestnega zahtevka, tožnik ne ugovarja. Po mnenju sodišča je zato pravilen zaključek drugostopenjskega davčnega organa, da je tožnikov zahtevek vložen v zadevi, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno. Posledično je pravilen sklep o zavrženju tožnikove vloge na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 4/2, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2.
predhodni preizkus tožbe - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Iz tožbenih navedb in tožbenega zahtevka izhaja, naj bi zatrjevane kršitve ustavnih pravic trajale od 1. 5. 2014 do 30. 5. 2015, ko naj bi tožena stranka nezakonito posegla v ustavne pravice tožeče stranke do zasebne lastnine, ker tožeča stranka zaradi nezakonite izdaje navedenih odločb ter zaradi opustitve predpisanega nadzora gostinskega subjekta ni mogla uporabljati svoje nepremičnine. Upoštevaje ustaljeno sodno prakso je potrebno tožbo po 4. členu ZUS-1 vložiti v roku 30 dni, kot to določa prvi odstavek 28. člena ZUS-1. Kadar se s tožbo izpodbija posamično dejanje, s katerim naj bi bilo poseženo v ustavne pravice, pa prične rok za vložitev tožbe teči takrat, ko je bilo posamično dejanje storjeno. Glede na to, da je od časa, ko naj bi se poseg v ustavne pravice tožeče stranke zaključil, do vložitve tožbe poteklo več kot 30 dni, je sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe, na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo kot prepozno zavrglo.
dohodnina - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - način ugotavljanja davčne osnove - priglasitev - podpora za promocijo vina - stroški postopka
Pri izplačilu podpore za promocijo vina gre za državno pomoč v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske dejavnosti. Zato se po določbi 70. člena ZDoh ta všteva v dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
Tožnik v davčnem postopku povrnitve stroškov ni uveljavljal in mu že zato odločitev, da trpi stroške, ki jih ima zaradi davčnega postopka, ne more biti v škodo. Pri tem sodišče še dodaja, da obvestilo o preseganju praga, določenega v 304. členu ZDavP-2, ki ga je davčni organ izdal na podlagi prehodne določbe 94. člena ZDavP-2F, ne predstavlja procesnega dejanja z namenom uvedbe davčnega postopka. Odločba o načinu ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se namreč izda na podlagi priglasitve ne glede na to, ali je priglasitev po zakonu obvezna, ali pa se zanjo davčni zavezanec prostovoljno odloči.
denacionalizacija - odškodnina - odškodnina v obliki nadomestnih zemljišč - sporazum o izročitvi nadomestne nepremičnine
Glede na določbo prvega stavka prvega odstavka 27. člena ZDen (upoštevajoč obvezno razlago) in ob upoštevanju obrazložitve predloga obvezne razlage, je po mnenju sodišča to določbo treba razlagati v pomenu, da se je zavezanec dolžan sporazumevati z upravičencem o nadomestnem zemljišču z namenom sklenitve sporazuma iz tretjega odstavka 42. člena ZDen. V obravnavanem primeru, ko sporazum ni bil dosežen, bi moral organ oceniti ustreznost ponudbe glede na ugovore, podane v postopku, pri presoji pa izhajati iz stvarnih možnosti in zakonskih razlogov, zaradi katerih nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi.
avtorska pravica - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - nadzor pristojnega organa - mnenje revizorja o pravilnosti in skladnosti poslovanja - ukrep za odpravo ugotovljene kršitve - dokazovanje
Glede na ugotovljena dejstva ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da tožnik svoje obveznosti po četrtem odstavku 162. člena ZASP ni izpolnil, zato bi moral organ izvesti še druge dokaze skladno z določbami ZUP, da bi lahko sprejel tak zaključek, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Ker tega ni storil, je ostalo dejansko stanje nepopolno oziroma zmotno ugotovljeno.