Kadar organ druge stopnje odpravi odločbo ali sklep organa prve stopnje in mu vrne zadevo v novo odločanje, stranka upravnega postopka nima pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu.
dovoljenost revizije - formalno sosporništvo - navadno sosporništvo - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnika sta formalna in navadna sospornika. Vrednost spornega predmeta se določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Če ni navedena vrednost za vsak zahtevek posebej, je položaj enak, kot če vrednost sploh ni navedena.
originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - vlaganja v nepremičnino - nastanek nove stvari - soglasje za pridobitev lastninske pravice z vlaganji
Obsežnost vlaganj in povečanje stanovanjske površine, sama po sebi ne pomenita spremembe identitete nepremičnine in s tem nastanek nove stvari v smislu določb ZTLR o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu.
Obstoj tihega oziroma konkludentnega soglasja bi morala tožnika zatrjevati, da bi sodišče moglo najprej odločiti o tem, ali to dejstvo zadošča za pridobitev solastninske pravice, in zatem, ali je bilo tako soglasje dejansko dano.
Ker se dokazi izvajajo z namenom ugotavljanja zatrjevanih dejstev in ne z namenom ugotavljanja katerihkoli drugih dejstev, so ob ugotovljeni nesklepčnosti tožbe neutemeljeni očitki o opustitvi dokazov s postavitvijo izvedenca in z zaslišanjem strank.
priglasitev del - postavitev medsosedske ograje - ograja ob javni poti - varovalni pas ob javni poti - predhodno soglasje občine - pogojno soglasje - sodelovanje mejašev v postopku - zahtevana glavna obravnava
Če je za postavitev pomožnih objektov v varovalnem pasu občinske ceste potrebno soglasje občine, mora biti to nepogojno, saj je samo iz takega soglasja razvidna prava volja soglasodajalca.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v izvršilnem postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Ob dejstvu, da gre za izvršilni postopek na podlagi pravnomočne sodbe z opravo nadomestnega dejanja, bi okoliščina, da je eden od upnikov sodnik pri sodišču, ki je krajevno pristojno za odločanje v zadevi, mogla negativno vplivati na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti sodišča v postopku.
Če državni tožilec spremeni obtožbo tako, da na zaključku opisa kaznivega dejanja goljufije doda besedilo "in s tem povzročil veliko premoženjsko škodo", ne gre za nedopustno spreminjanje izreka obtožbe, saj iz navedbe, da si je obsojenec na račun oškodovank pridobil veliko premoženjsko korist, logično izhaja tudi, da jim je s tem povzročil veliko premoženjsko škodo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zainteresiranost javnosti
V predlogu za prenos pristojnosti zatrjevane okoliščine o zainteresiranosti vseh zaposlenih v poslovni stavbi, pred katero je bilo storjeno zatrjevano posestmotitveno dejanje, za lažje vsakodnevno parkiranje so take narave, da bi utegnile prizadeti zunanji videz nepristranskosti sojenja, saj bi lahko vplivale na negativno percepcijo javnosti o nevtralnosti sodišča.
Glede na ugotovljen dohodek na družinskega člana tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni izpolnjen pogoj občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, zato je odločitev prvostopenjskega sodišča, da tožnice ne oprosti plačila sodnih taks, pravilna. Zakon o sodnih taksah ne predvideva, da bi moralo sodišče pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožnice in njenih družinskih članov presojati tudi njihove izdatke.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2.ZPP člen 336, 343, 343/4.
pritožba, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - zavrženje
Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko pritožbo v upravnem sporu vloži stranka sama ali njen pooblaščenec, če imata opravljen pravniški državni izpit.
dovoljenje za opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev – koncesija - uporaba radiofrekvenčnega spektra – mobilna telefonija
Ker so, kot izhaja iz izpodbijane sodbe in podatkov predloženih spisov, posamezne pravice in dolžnosti, za katere tožeča stranka navaja, da so bile urejene s koncesijsko pogodbo, urejene v ZTel-1, ki je veljal v času odločanja, jih ni bilo treba v dovoljenju še posebej navajati.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - dejanska izvršljivost odločbe o denacionalizaciji
Ker je bila v sodbah, na katere se sklicuje revidentka, za odločitev podana popolnoma drugačna dejanska in pravna podlaga in se torej z njimi ni odločalo o istem pravnem vprašanju, kot v obravnavani zadevi, o katerem že obstaja sodna praksa Vrhovnega sodišča in s katero je odločitev sodišča prve stopnje skladna, ni podan zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Izrečeni ukrep temelji na ugotovitvi, da tožeča stranka ni vpisana v ustrezni register, da nima dodeljenega ribiškega okoliša v upravljanje in da za upravljanje nima dovoljenja. Zato je ribiška inšpektorica na navedeni dejanski in pravni podlagi v izvrševanju inšpekcijskega nadzora tožeči stranki utemeljeno izrekla inšpekcijski ukrep (da mora tožeča stranka prenehati gojiti, varovati in loviti ribe v navedenih ribnikih).
namembnost zemljišča - sprememba namembnosti - odškodnina zaradi spremembe namembnosti
Upravni organ od 1.1.2003 dalje, ko so prenehale veljati določbe 3. poglavja (odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda)Zakona o kmetijskih zemljiščih nima več pravne podlage za odločanje o morebitnih zahtevkih v zvezi z odškodninami zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v upravnem postopku.
sprememba vrste rabe zemljišča – obnova postopka – zavrženje predloga
Zakon o zemljiškem katastru (ZZKat), ki na podlagi 104. člena ZENDMPE predstavlja materialno podlago za odločanje v tem postopku, ne daje opore za ugotovitev, da bi tožeča stranka v zadevnem postopku evidentiranja spremembe vrste rabe zemljišča imela lastnost stranke.
Tožena stranka je bila izvršni funkcionar tožeče stranke, kot takšna odredbodajalec in odgovorna za zakonito delovanje. S tem, ko je dopuščala očitno napačno interpretacijo pogodbenega določila o svoji plači in s tem izplačevanje plače v znesku, za katerega v pogodbi o zaposlitvi ni bilo podlage, je povzročila premik premoženja oziroma sredstev v smislu svojega okoriščenja na račun prikrajšanja tožeče stranke. Takšno pravno situacijo obravnava 210. člen ZOR, ki ureja institut neupravičene pridobitve.
dvostranska pogodba - izpolnitev pogodbe - predmet obveznosti
Sodišči prve in druge stopnje nista presojali ugovora neizpolnitve pogodbene obveznosti tožeče stranke in tako nista ugotavljali, ali je tožeča stranka izpolnila svojo obveznost iz aneksa in toženi stranki zagotovila v pogodbeno določenem obdobju fiksni zakup dogovorjenih zmogljivosti. Ker pa bi bil tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka uveljavlja izpolnitev obveznosti tožene stranke iz aneksa (ob predpostavki, da aneks še velja), lahko utemeljen le, če je tožeča stranka izpolnila svojo obveznost iz aneksa, je podan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega (avtonomnega) prava, na katerega smiselno pravilno opozarja vlagatelj revizije.
odškodninska odgovornost delavca - elementi odškodninske odgovornosti - nedopustno ravnanje
Na podlagi dejanske ugotovitve, da niso dokazani vsi elementi odškodninske odgovornosti (za odločitev zadošča že ugotovitev, da enega ni) je pravilna in zakonita odločitev nižjih sodišč, ki sta tožbeni zahtevek zavrnili kot neutemeljenega.