pravice iz naslova invalidnosti - izguba delovne zmožnosti
Ker je sodišče prepričljivo ugotovilo, da pri tožniku zaradi sicer ugotovljenih zdravstvenih težav po operaciji desnega očesa še ni prišlo do delne ali trajne izgube delovne zmožnosti, je zahtevek za priznanje invalidnosti in pravic utemeljeno zavrnilo.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-3.ZKP člen 3, 129, 361, 379, 379/1.ZIKS člen 2, 2/1, 23.
pripor - zapor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - suspenz pogodbe o zaposlitvi
Razlog za izredno odpoved pogodbe delodajalca po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR v primeru kazni zapora ni vezan na pravnomočno sodbo, s katero je bil delavec (obdolženec) spoznan za krivega in mu je izrečena kazen zapora, zaradi katere mora biti več kot šest mesecev odsoten z dela. Pravnomočnost je določena le za primer odločbe o prepovedi opravljanja določenega dela v delovnem razmerju.
Na zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne vpliva dejstvo, če delavec, ki je začel prestajati kazen v predvidenem trajanju več kot šest mesecev, kasneje ne prestane kazni v takšnem obsegu. Morebitna izredna omilitev kazni ali pogojni odpust ne vplivata na zakonitost izredne odpovedi. Na to tudi ne vpliva morebitna drugačna odločitev sodišča druge stopnje o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje o kazni zapora - npr. znižanje kazni zapora pod šest mesecev ali celo razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje (kar ima v primeru, če sodišče druge stopnje ne odpravi pripora za posledico, da ni več pravne podlage, da bi obdolženi ostal v zavodu za prestajanje kazni). Pomembno je, da je tožnik sam zaprosil za predčasno prestajanje zaporne kazni, da je bilo tej prošnji ugodeno in da je po sodbi sodišča prve stopnje začel prestajati zaporno kazen, zaradi katere bi moral biti z dela odsoten več kot šest mesecev.
javni uslužbenci - premestitev - kraj opravljanja dela
Ker je sodišče ugotovilo, da eden od pogojev iz drugega odstavka 149. člena ZJU ni podan, je premestitvi tožečih strank utemeljeno štelo za nezakoniti.
V skladu s prvim odstavkom 63. člena ZPPSL je na podlagi potrjene prisilne poravnave dolžnik oproščen obveznosti, da izplača upniku znesek, ki presega v potrjeni prisilni poravnavi navedeni odstotek, plačilni roki pa se odložijo v skladu s potrjeno prisilno poravnavo. Glede na navedeno določbo je zmoten zaključek sodišč nižje stopnje, da se pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave ne nanaša na celotno tožnikovo terjatev, ampak da velja za pravnomočno razsojeno stvar le glede 20 % terjatve.
bolniška odsotnost - odškodninska odgovornost zavoda - nepremoženjska škoda
Če se tožnik v svojstvu direktorja družbe ni držal s strani zdravnika specialista opredeljenih delovnih omejitev, je sam odgovoren za v posledici tega povečane fizične bolečine. Ravno tako tožena stranka ne odgovarja za povečan subjektivni strah in psihične bolečine, ki jih je tožnik po ugotovitvah izvedenke trpel, ko je videl, da dela ne more opravljati v enaki intenziteti kot pred nastopom zdravstvenih težav oziroma ko se je bal, da se mu bo zdravstveno stanje še poslabšalo.
V primerih določitve plače na podlagi uspešnosti poslovanja oziroma uspešnosti posameznega delavca je treba upoštevati določbo četrtega odstavka 43. člena SKPgd oziroma četrtega odstavka 44. člena KPDT. Pri tem je pomembna zlasti ugotovitev, da določitev plače na podlagi uspešnosti poslovanja po podjetniški kolektivni pogodbi tožene stranke po vsebini niti po načinu izplačila iz tega naslova ni uspešnost poslovanja, ki jo določata 49. člen SKPgd in 50. člen KPDT. Pri uspešnosti poslovanja kot podlagi za oblikovanje plače gre namreč le za eno od oblik skupinskega izkazovanja delovne uspešnosti. Na to kaže tudi določba 135. člena podjetniške kolektivne pogodbe, po kateri ob negativni oceni uspešnosti poslovanja in delovne uspešnosti dovoljuje znižanje plače za 15 %.
ZDR člen 109. SKPgd člen 42. ZTPDR člen 15. Kolektivna pogodba za lesarstvo Slovenije (1995) člen 19.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - skupna delovna doba - kapitalsko povezana podjetja
Ker sta bila tožničin prvi delodajalec v okviru sistema M. in tožena stranka oziroma njen pravni prednik kapitalsko povezani podjetji z večinskim deležem in ker je tožnica brez prekinitve prešla oziroma je bila dejansko prevzeta na delo k pravnemu predniku tožene stranke v smislu določb takratnega 15. člena ZTPDR, je sodišče pri odmeri višine odpravnine utemeljeno upoštevalo tožničino skupno delovno dobo, ne glede na to, da ji je bilo delovno razmerje pri prvem delodajalcu formalno zaključeno zaradi začetka stečaja.
revizija - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker v spornem primeru revizija glede na določbe ZPP oziroma ZDSS-1 ni dovoljena, višje sodišče pa je tudi ni dopustilo, jo je Vrhovno sodišče v skladu z določbo 374. člena ZPP zavrglo.
ZPP člen 102, 108, 135, 135/1, 318, 318/1, 318/1-1. Haaška konvencija o civilnem postopku člen 1, 2, 3, 6.
vročanje v tujino - vročanje po diplomatski poti - uporaba jezika - zamudna sodba - haaška konvencija o civilnem postopku
Revizija zatrjuje, da sta bila tožba in poziv toženi stranki napačno vročena v slovenskem in ne srbskem jeziku, vendar iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe ne izhaja, da je zaprošena država (Srbija) izvršitev takšne vročitve zavrnila, kar bi glede na določilo 4. člena Haaške konvencije o civilnem postopku lahko storila, če bi ocenila, da bi takšne vrste vročitev lahko škodovala njeni suverenosti ali varnosti. Poleg tega se na podlagi drugega odstavka 1. člena Konvencije vse težave, ki bi nastale v zvezi s konzulovo prošnjo (za vročitev), rešujejo po diplomatski poti. Citirani člen pomeni, da je v primeru vročanja po diplomatski poti tudi za reševanje težav, ki bi se pojavile v zvezi z vročitvijo pisanj v jeziku, ki ni jezik zaprošene države, predvidena diplomatska pot, zato takšnih "težav" tožena stranka ne more reševati v sodnem postopku (v obravnavani zadevi s sklicevanjem na bistvene kršitve določb pravdnega postopka).
Ob upoštevanju določil 2. člena in 1. točke prvega odstavka 6. člena Konvencije je dopuščeno tudi vročanje neposredno po pošti, torej brez prevoda, če naslovnik pošiljko sprejme. Glede takega načina vročanja je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče, da prevod pisanja ni odločilen za pravilnost vročitve, če naslovnik pošiljko sprejme.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - zagovor
Za pravilno odločitev je bistveno dejstvo, ali bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da bo delavcu omogočil zagovor. Če bi sodišče prišlo do zaključka, da gre za tak primer, odpade zahteva po pisni obdolžitvi in formalni vročitvi le-te oziroma formalnega vabila na zagovor. S tem pa bi se spremenili tudi zaključki sodišča v izpodbijani sodbi glede nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker nižji sodišči nista navedli razlogov o odločilnih dejstvih, sta bistveno kršili določbe pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Za začetek teka petletnega objektivnega zastaralnega roka je odločilen čas nastanka škode, za začetek teka triletnega subjektivnega zastaralnega roka pa čas, ko je oškodovanec zvedel za škodo in njenega povzročitelja. Vedenje o škodi ne pomeni, da mora biti znan konkretni znesek škode, temveč morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti njen obseg in višino.
Ker je ZOR vezal zapadlost odškodninske terjatve in začetek teka zastaralnega roka na nastanek škode, ne pa na pravnomočnost odločitve v odškodninskem temelju, tožnikove navedbe, da je lahko odškodnino uveljavljal oziroma da je lahko začel teči zastaralni rok šele po pravnomočnosti odločitve o nezakonitosti disciplinskega ukrepa in nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, niso utemeljene.
Posameznik je upravičen do takega podaljšanja pravice do družinske pokojnine tudi po dopolnjenem 26. letu starosti, kolikor je znašala prekinitev njegovega šolanja zaradi bolezni in drugih v zakonu navedenih razlogov, oziroma kolikor časa je bil upravičen do družinske pokojnine iz teh razlogov ne glede na prekinitev šolanja. Pri tem je lahko pravno upoštevna le formalna prekinitev šolanja, ki se dokazuje s potrdilom šole (pa naj gre za prekinitev za šolsko oziroma študijsko leto ali pa le za krajšo prekinitev za čas, ko je upravičenec izrecno oproščen šolskih oziroma študijskih obveznosti).
invalid - nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - javljanje na zavodu za zaposlovanje
Tožnik nima pravice do denarnega nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, ker se v času, ko naj bi mu bilo to nadomestilo izplačevano, ni javljal in ni bil prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje.
status vojnega veterana - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - vpis v evidenco vojnih veteranov
Ker je tožena stranka na podlagi v postopku ugotovljenega dejanskega stanja presodila, da je bil tožniku status vojnega veterana priznan v nasprotju z določbo 6. točke 2. člena Zakona o vojnih veteranih, je s tem, ko je razveljavila odločbo o vpisu tožnika v evidenco vojnih veteranov, pravilno uporabila pravno sredstvo, predvideno v 105. členu ZVojI.
Zakonodajalec je kriterije za zaščito kmetij določil glede na objektivno primernost zemljišč za kmetijsko in gozdarsko dejavnost. Zaščita kmetije se ne ocenjuje na podlagi trenutne oblike gospodarjenja, temveč na objektivne zmožnosti za kmetijsko in gozdno dejavnost.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
izbris družbe iz sodnega registra - uskladitev statusa družbe z ZGD - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - pasivni družbenik - aktivni družbenik - vpliv družbenika na uskladitev statusa družbe
Družba ima vedno vsaj enega aktivnega družbenika. Iz tega logično sledi, da je imel toženec lahko le položaj aktivnega družbenika, ker je imel drugi družbenik (v družbi sta bila le dva družbenika) položaj pasivnega družbenika.
Obveznost aktivnega družbenika, da poravna obveznosti nepravočasno usklajene družbe, ni odškodninska obveznost, kjer bi bilo potrebno dokazati krivdo.
Stališče, da bi družbeniki odgovarjali za obveznosti družbe do višine zneska, za katerega bi se morala družba dokapitalizirati skladno z določbami ZGD, bi pomenilo zgolj izpeljavo pravila, da družbeniki za obveznosti kapitalske družbe ne odgovarjajo oziroma da odgovarjajo samo s tistim premoženjem, ki so ga ob ustanovitvi vložili v kapitalsko družbo.
davki - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje
Pomembnost pravnega vprašanja izkazuje s tem, da naj Vrhovno sodišče pravno presodi, ali je imel tožnik pravico kupiti nepremičnino za opravljanje dejavnosti bodisi od sebe kot fizične osebe ali od tretje osebe kot je bilo v izpodbijanem primeru, ko je stanovanje kupil od prodajalca. Glede na to, da navedeno pavšalno vprašanje v sodni praksi ni sporno, saj lahko kupi nepremičnino vsaka pravno in poslovno sposobna oseba, tu po vsebini zadeve ne gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju.