pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitni naslov - pravni posel - pridobitni način - vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo - priposestvovanje - nepremičnina v družbeni lastnini - dobroverna posest
33. člen ZTLR zahteva za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla vpis v zemljiško knjigo. Ker pa je bila v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica sporne nepremičnine druga pravna oseba, bi moral tožnik izkazati prehod lastninske pravice na njegovega pravnega prednika, torej prodajalca.
Tožnik bi moral dokazati dobroverno posest po 28. členu ZTLR, vsaj 10 let od uveljavitve URS dalje, pri čemer je tožbo vložil že 28. 1. 2000. Poleg tega tožnik tudi ni bil dobroveren posestnik, saj se je do sklenitve kupnih pogodb zavezal, da je najemnik. Po sklenitvi kupnih pogodb pa tudi ni mogel biti v dobri veri in toženka v odgovoru na revizijo pravilno ocenjuje, da se je udeleževal postopka pred gospodarskih sodiščem kot intervenient na strani tožeče stranke, torej stranke, od katere naj bi kupil sporni del nepremičnine.
CZ člen 62. UICZ člen 656, 656/1-1, 656/2.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1-1, 91, 92. ZUS člen 67, 67/2.
povračilo preveč plačanih carinskih dajatev - naknadno predloženo potrdilo o poreklu - ustreznost potrdila o poreklu
Carinski organ ugodi zahtevku za povračilo le v primeru, če se da na podlagi razpoložljivih podatkov zanesljivo ugotoviti, da se naknadno predloženo potrdilo nanaša na zadevno blago. Ni utemeljen revizijski ugovor, da bi se moral uporabiti 62. člen CZ, saj ta govori o naknadnem preverjanju že sprejete carinske deklaracije in ne o dopolnjevanju nepopolne ECL, za kar pa gre v obravnavanem primeru, v katerem tožeča stranka prvotno ni uveljavljala preferencialne obravnave, niti ni predložila potrdila.
davek od dobička pravnih oseb - stroški ogrevanja - upravljanje večstanovanjskih zgradb - imenovanje izvedenca - dejansko stanje
Pravilnost izkazovanja prihodkov in odhodkov gospodarske družbe je strokovno vprašanje, ki razen v enostavnih primerih, terja postavitev izvedenca. Če davčni zavezanec zaračunava opravljene storitve v svojem imenu in za svoj račun, so prihodki iz tega naslova predmet davka od dobička pravnih oseb.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstvo med sodnikom pristojnega sodišča in stranko v postopku
Okoliščina, da je toženec oče sodnice sicer stvarno in krajevno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi in ki spada med sodišča z majhnim številom sodnikov, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Ker je sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje glede primarnega zahtevka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo temu sodišču v nov postopek, podrednega zahtevka sploh ne bi smelo presojati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Razlogi, ki jih navaja toženec se ne nanašajo na to, da bi se lažje opravil postopek pred drugim sodiščem, temveč na druge tehtne razloge. Toda razlogi, ki jih navaja toženec, niso utemeljeni, saj gre za odnose med policisti, ki na sodišče ne morejo vplivati. Če sta se pravdni stranki ukvarjali s preganjanjem storilcev kaznivih dejanj, pa tudi ni verjetno, da bi pogosto sodelovali s sodniki pravdnega oddelka, ki je pristojno za odločitev s zadevi.
CZ člen 125, 125/1, 145, 146, 146/1-a, 148, 148/1-c, 156, 156/1- 4, 158, 158/11-1. UICZ člen 626, 626/2-2, 665, 665/1-a. ZUS člen 50, 50/2.
tranzitni carinski postopek – tatvina blaga v tranzitu – neizpolnitev obveznosti iz tranzitnega postopka – nepredvidljive okoliščine in višja sila – špediter – razbremenitev odgovornosti carinskega dolžnika – glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje
Razbremenitev plačila carinskega dolga je mogoča le v primerih, ki jih zakon izrecno določa, tatvina blaga pa praviloma ne predstavlja razbremenilnega razloga.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstvo uslužbenca sodišča in stranke v postopku - zapuščinski in pravdni postopek
Če dela žena sorodnika ene od pravdnih strank na zapuščinskem oddelku sodišča, je morda razumljivo, da je bila izločena iz administrativnih del v zvezi z zapuščino. To pa ne more vplivati na pravdo, ki se vodi na drugem oddelku sodišča, kjer dela drugo administrativno osebje, na odločitev sodnikov pa ti itak ne morejo vplivati.
ZUP člen 260, 260/1-1.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti - ponarejeno potrdilo o poreklu - uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti nova dejstva in novi dokazi - verodostojnost potrdila o poreklu
V obravnavani zadevi je odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva). V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi. Zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala vse ugovore v zvezi s ponarejenostjo potrdila o poreklu blaga in predlagala vse ostale dokaze za obrambo svojih pravic.
Odškodnina za za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti se ne priznava, če gre zgolj za težave pri vsakodnevnih opravilih v času zdravljenja ali določen krajši čas po zaključku.
Ko sodišče zavrne predlog za postavitev novega izvedenca, gre lahko za procesno kršitev samo, če bi spregledalo določbe ZPP o možnosti postavitve novega izvedenca, bi se pa strinjalo, da je mnenje izvedenca nejasno oziroma dvomljivo.
posojilna pogodba - poroštvo - razlaga pogodbe - uporaba slovenskega prava - odgovornost poroka
V poroštveni pogodbi je jasno zapisano, da za zavarovanje vseh terjatev (z obrestmi, stroški in drugimi stranskimi pristojbinami, ki nastanejo iz dolžniškega razmerja) druga toženka prevzema nerazdelno jamstvo kot porok in plačnik v smislu 1357. člena ODZ. Ob tako jasnem določilu razlaga pogodbe ni potrebna.
ZOR v tretjem odstavku 1004. člena omogoča zavezo, da porok odgovarja kot porok in plačnik, zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno upoštevali pogodbo o najemu posojila in o poroštvu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004674
ZKP člen 372, 372/1-1, 420, 420/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kršitev kazenskega zakona je podana, če v opisu dejanja v sodbenem izreku niso konkretizirani vsi abstraktni kazenskopravni pojmi iz zakonskega opisa kaznivega dejanja.
solidarnost - nerazdelnost - izpolnitev obveznosti - prenehanje obveznosti - pravnomočnost sodbe zoper enega od dveh solidarnih zavezancev - izvršilni naslov
Obstoj obsodilne pravnomočne sodbe, izdane zoper le enega izmed obeh solidarnih zavezancev, sam zase še nima za posledico prenehanje obveznosti tudi zoper drugega solidarnega zavezanca - toženca v tej pravdi. Taka posledica bi zanj nastopila le v primeru, ko bi bila obveznost, naložena solidarni zavezanki z že pravnomočno sodbo, tudi v celoti izpolnjena.
ZMZPP člen 4. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-3.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - hrvaška sodna odločba - mednarodna pogodba med R Slovenijo in R Hrvaško - obveščenost odsotne stranke o postopku
Toženec je imel tudi dovolj časa za odgovor in pripravo na narok, tako da je pogoj iz 3. točke 21. člena ZMZPP izpolnjen.
Za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo so odločilnega pomena predvsem dejstva, ki se nanašajo na obseg in intenziteto bolečin.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
obročno plačilo davčnega dolga – plačilna nezmožnost
Vloga za obročno plačilo davčnega dolga se zavrne, če vlagatelj ne izkaže, da je do njegove plačilne nesposobnosti prišlo zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati.