zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločba o stroških postopka
Zahtevo za varstvo zakonitosti se lahko vloži zoper odločbo o stroških kazenskega postopka zaradi kršitve določb ZKP, ki te stroške urejajo, ne pa zaradi nestrinjanja z odmero stroškov z izpodbijanjem dejanskih ugotovitev.
dovoljenost revizije - status žrtve vojnega nasilja – otrok, katerega starš je bil ubit - pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in glede na ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča bi moral revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
Sodišče je obsojencu sodbo pravilno vročalo na naslov, ki ga je navedel zaslišan na glavni obravnavi, ko je bil tudi poučen, da mora sodišču sporočiti vsako spremembo naslova in na posledice svoje neaktivnosti.
davki – dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta
Revident bi moral jasno in določno izkazati, kateri znesek predstavlja vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe. Izkazati bi moral, kaj navedeni znesek predstavlja in izrecno bi moralo biti jasno, koliko naloženega davka je še spornega.
sklep o prisilni izterjavi – primernost izvršilnega naslova – zamudne obresti - določenost obresti v izreku odmerne odločbe – izpodbijanje odmerne odločbe v izvršbi
Tudi če iz izreka izvršilnega naslova ni razvidna višina zamudnih obresti oziroma datum, od katerega tečejo, je pa to razvidno iz obrazložitve izvršilnega naslova, kar je davčni organ pravilno prevzel v izpodbijani sklep, to ne pomeni, da obveznost ni določena in zato izvršba ni mogoča. Tožeča stranka namreč ne zatrjuje nepravilnosti teka zamudnih obresti, zato je njen ugovor neupošteven.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS0011115
ZPP člen 339, 339/1, 394, 394/1-10, 395, 395/2, 400, 400/3.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - navajanje novih dejstev in dokazov v nadomestitvenem postopku - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka v postopku pred sodiščem druge stopnje - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - vrnitev zaplenjenega premoženja po določbah ZDen - podlaga za zaplembo premoženja
Omejitve dovoljenosti obnove zaradi novih dejstev in dokazov narekujejo, da je treba tretji odstavek 400. člena ZPP (tako pred kot po uveljavitvi Novele ZPP-A) razumeti tako, da sodišče postopka ne sme rekonstuirati izven okvirov dovoljenega razloga za obnovo, to je novega dejstva oziroma dokaza, zaradi katerega je bila obnova dovoljena. Iz tega izhaja, da mora sodišče pri ponovnem odločanju presojati utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi dejstev in dokazov iz prejšnjega postopka ter novega dejstva oziroma dokaza, ki je bil sprejet kot razlog za obnovo. Stanke pa smejo navajati le takšna nova dejstva in dokaze, ki so z obnovitvenim razlogom povezana ter namenjena podkrepitvi ali zavračanju trditve, da novo dejstvo ali dokaz terja drugačno odločitev. Zato bi v tem primeru morali nižji sodišči odločati o tem, ali je kljub novo predloženi kazenski sodbi vojaškega sodišča predlagateljev predlog za vrnitev nepremičnin utemeljen, in zgolj v tem okviru dopuščati navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - obresti kot postranska terjatev - obresti kot glavna terjatev - revizija zoper odločitev o obrestih - zavrženje revizije
Zahtevek za plačilo procesnih obresti od vložitve tožbe do 21. 11. 2003 je postavljen poleg glavnice 25.654,58 EUR, čeprav ta v tem primeru predstavlja znesek kapitaliziranih obresti, ki so se natekle v času do vložitve tožbe. Zato te procesne obresti pomenijo stransko terjatev in v tem delu revizija ni dovoljena.
Revizija zoper obresti, ki se uveljavljajo kot glavni zahtevek je dovoljena le takrat, ko je že v času vložitve tožbe mogoče ugotoviti višino terjatve, bodisi tako, da jo je mogoče izračunati na podlagi podatkov o višini glavnice, obrestne mere in dolžine časa v katerem so tekle, ali tako, da so zahtevane v kapitalizirani obliki.
pripor - pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi - sklep o odreditvi pripora - razlogi o odločilnih dejstvih - očitno izmikanje - utemeljen sum - obtožnica - neogibnost pripora - sorazmernost
V primeru, ko je mogoče isti cilj doseči z več različnimi ukrepi, je potrebno ob upoštevanju načela sorazmernosti uporabiti tistega, ki je za obtoženca najmilejši - to pa ne pomeni, da je potrebno sukcesivno uporabiti vse milejše ukrepe.
revizija - zavrženje revizije - postulacijska sposobnost
Po tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Tožeča stranka v reviziji ni izkazala in tudi ne navajala, da ima njena zakonita zastopnica opravljen pravniški državni izpit.
Taksni zavezanec ni plačal takse za predlog za obnovo postopka po nalogu oziroma opominu v 15-dnevnem roku, zato je sodišče pravilno odločilo, da mora poleg neplačane takse za predlog za obnovo postopka plačati še 50% pribitka kot kazensko takso. Stranka lahko zahteva pri sodišču, ki je odločalo na prvi stopnji, na podlagi 32. člena v zvezi z 32.a členom in 34. členom ZST vrnitev polovice plačane takse za vlogo, ki je bila zavržena v 60 dneh od dneva, ko je bila taksa plačana.
ZDDPO člen 7, 9, 10, 50, 50/7. ZRač člen 72, 72/1.
davek od dobička pravnih oseb – davčno priznan odhodek – odpis terjatev iz naslova neplačane terjatve do samostojnega podjetnika, solastnika tožeče stranke
Vsak odhodek je treba preučiti v skladu z njegovo vsebino in ne le zgolj glede na njegovo pravno formalno obliko.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0011757
ZOR člen 185, 189, 190, 200.ZPKri člen 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 35/1, 35/2.ZKP člen 538, 539, 540, 541, 542, 543, 544, 545, 546.
neupravičen odvzem prostosti - poprava krivic - politični zaporniki - pravica do povrnitve škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - sodna pristojnost
Upravna pot za uveljavljanje oziroma priznanje odškodnine je določena le v primerih, ko je upravičencu status (bivšega političnega) zapornika priznan (zgolj) s sklepom Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, posameznik pa uveljavlja odškodnino na podlagi takšnega priznanja.
Vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, ni vprašanje, ki bi bilo pomembno za razvoj prava, zagotovitev pravne varnosti ali enotne sodne prakse, saj je o tem vprašanju revizijsko sodišče že zavzelo stališče (X Ips 1783/2006 z dne 3.12.2008), ki je tudi uveljavljeno v sodni praksi sodišča prve stopnje. V skladu z navedenim stališčem pooblastilo ministra, ki ga ta podeli uradni osebi za odločanje v upravnem postopku, ni vezano na njegov mandat in ostane veljavno tudi po prenehanju ministrovega mandata.
Višina odmerjene odškodnine temelji na ugotovitvah v pravnomočni sodbi, povzetih po izvedenskem mnenju, izpovedbi tožnice ter medicinski dokumentaciji, pri čemer je sodišče glede na 179. člen OZ upoštevalo in pravno pravilno ovrednotilo tudi vse tiste okoliščine primera, ki jih revident ponovno poudarja.
kreditna pogodba - obresti - določitev višine obrestne mere - ugovor ultra alterum tantum - prenehanje teka obresti
Ker se je toženec s podpisom dodatka k pogodbi strinjal, da je tožnica obresti pravilno obračunavala, ne gre za pogodbeno določilo, s katerim bi bila določitev obrestne mere prepuščena eni pogodbenici.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - iz zaplembe izvzeto premoženje
O v obravnavani zadevi pomembnem pravnem vprašanju je Vrhovno sodišče že sprejelo stališče, in sicer je v zadevah X Ips 387/2008 z dne 8.5.2008, I Up 1148/2000 z dne 22.11.2001 in II Ips 627/2005 z dne 16.3.2006 odločilo, da premoženje, ki je bilo na podlagi 4. člena Zakona o zaplembi in izvrševanju zaplembe izvzeto iz zaplembe, že po samem zakonu ni bilo predmet zaplembe, zato ni bilo podržavljeno, in sicer ne glede na to, da se je odločba o zaplembi glasila na zaplembo celotnega premoženja, izvzeto premoženje pa je bilo določeno šele s kasneje izdano odločbo, in tudi ne glede na to, kateremu od družinskih članov iz 4. člena Zakona o zaplembi in izvrševanju zaplembe je bilo puščeno izvzeto premoženje.
predlaganje kandidatov za imenovanje predsednikov sodišč – tožba zoper predlog sodnega sveta
Postopek za imenovanje predsednika sodišča, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, je urejen v določbah 62. člena ZS-UPB4. Ta med drugim določa, da je možen upravni spor le zoper odločbo ministra, pristojnega za pravosodje, o imenovanju predsednika sodišča in zoper sklep sodnega sveta o zavrženju kandidature (osmi odstavek 62. člena navedenega zakona).
ZGD člen 1, 1/7, 5, 5/1, 73, 73/1. ZUP (1986) člen 207, 207/1. ZPD člen 6, 6/1-1, 7, 7/1-3, 13, 13/1, 13/2, 14, 14/6, 45, 45/2, 51, 55, 55/3, 68, 68/1, 69, 69/1. Pravilnik o uporabi ZPD člen 16, 16/7.
prometni davek – samostojni podjetnik posameznik – odgovornost za davčne obveznosti – promet dodelanega blaga – obdavčitev nabave proizvodov – registracija dejavnosti – pogojna davčna oprostitev
Opustitev označbe „s.p.“ v odmerni odločbi ne vpliva na zakonitost odločbe, saj pomanjkanje označbe ne vpliva na odgovornost fizične osebe za davčne obveznosti.
Kupcu proizvodov na podlagi pogojne davčne oprostitve ni mogoče naložiti plačila davka, če gre za pomanjkljivost pri uveljavljanju oprostitve, na katero bi moral paziti prodajalec in ne kupec.