Kadar uveljavlja tožnica zoper dve toženki, ki glede zahtevka na izstavo listine nista enotni sospornici, več zahtevkov z različno podlago, mora navesti vrednost spornega predmeta za vsak posamezen zahtevek, sicer si ne zagotovi pravice do revizije.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 73, 73/1, 83, 83/3, 104, 107, 107/1, 107/2. ZPP člen 86, 86/4, 336, 383.
revizija ali pritožba – zavrženje – ni postulacijske sposobnosti za revizijo – nedovoljeno pravno sredstvo
Sodišče je tožnikovo pritožbo, ki jo je vložil 19. 1. 2007, ko je že veljal ZUS-1, obravnavalo kot revizijo in jo zavrglo, ker tožnik zanjo nima postulacijske sposobnosti.
ZOR člen 42. ABGB paragraf 861, 862, 891, 1347. Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (Rimska konvencija) člen 17. ZUKZ člen 1, 20.
kreditna pogodba - pogodba o leasingu - rimska konvencija - avstrijsko pravo - sklenitev pogodbe - soglasje volj pogodbenih strank - rok za sprejem ponudbe - solidarni dolžnik
Tudi v avstrijskem pravu je, enako kot v slovenskem pravnem redu, uzakonjeno določilo, da pogodba nastane s soglasno voljo strank, dokler pa traja dogovarjanje in ponudba ni sprejeta, pogodbe ne nastane (paragraf 861 ABGB). Ponudbo za sklenitev pogodbe ureja paragraf 862 ABGB, ki določa, da lahko naslovljeno ponudbo za sklenitev pogodbe sprejme le v ponudbi določenem fiksnem roku. Ponudba za sklenitev pogodbe torej dajalca ponudbe zavezuje ves čas fiksnega roka, v katerem lahko naslovljenec takšno ponudbo sprejme. Takšna dikcija je zapisana tudi v glavi formularja prošnje za odobritev kredita in tožena stranka je s podpisom listine potrdila, da je s takšnim načinom sklepanja pogodbe seznanjena in da nanjo pristaja.
V skladu s 13. členom Zakona o sodnih taksah je pogoje za oprostitev plačila sodnih taks dolžan izkazati prosilec. Sodišče prve stopnje je ob uporabi pravil o dokaznem bremenu pravilno odločilo na podlagi predloženih podatkov, na podlagi katerih pa ni mogoče z gotovostjo ugotoviti višine dohodka na člana tožnikovega gospodinjstva. Teh podatkov sodišče ni dolžno pridobivati po uradni dolžnosti, zato je upravičeno zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
ugotovitev državljanstva - dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - zelo hude posledice - začasna odredba - procesne predpostavke
Revident ne navaja nobenih konkretnih okoliščin in dejstev, s katerimi bi konkretno in podrobno utemeljil zatrjevane zelo hude posledice. Le pavšalno zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora z denacionalizacijskimi zahtevki pa še ne more pomeniti zelo hudih posledic za revidenta.
Zaradi dejstva, da sklep o dovolitvi izvršbe ni bil izdan v roku iz drugega odstavka 290. člena ZUP, sklep o dovolitvi izvršbe ni nezakonit. ZUP namreč v drugem odstavku 290. člena izrecno določa, da to dejstvo ne izključuje izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe.
povrnitev škode - pravica do zdravega življenjskega okolja - imisije - hrup - običajna meja
Ugotovitve, da je bil porast hrupa na cesti v letih 2003-2006 izrazito visok, da gre za najhrupnejše odseke cest v svoji kategoriji v RS v nočnem času in da so prekoračene v podzakonskih aktih določene meje, omogočajo zaključek, da hrup presega običajne meje, da gre za takšen obseg motenj, da ga lahko štejemo za škodo, ki je tožnici ni treba tolerirati in da ne gre za normalne, običajne meje v tem okolju, ki bi trajale dalj časa.
razmerja med razvezanima zakoncema - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - pojem nepreskrbljenosti zakonca - preživnina
Zgolj dejstvo, da je zakonec skupni lastnik premoženja ali solastnik na posameznih stvareh skupnega premoženja za ugotovitev njegove preskrbljenosti ne zadošča. Za ugoditev preživninskemu zahtevku je bistvena ugotovitev, ali ima zakonec možnost to premoženje izkoriščati ali ne. Če se z njim brez lastne krivde ne more preživljati, je to eden od razlogov za njegovo nepreskrbljenost.
Potem, ko je sodišče ugotovilo, da tožnik ni (dokazal, da bi bil) padel in se poškodoval bodisi zaradi nezglajenega ledu, bodisi zaradi skupine drsalcev sredi drsališča, bodisi zaradi kombinacije obeh okoliščin, je tožbeni zahtevek zaradi neobstoja vzročne zveze med zatrjevanima opustitvama in nastalo škodo pravilno zavrnilo.
denacionalizacija – državljanstvo - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ker je Vrhovno sodišče o izpostavljenem pravnem vprašanju že sprejelo stališče, izpodbijana sodba pa od tega stališča ne odstopa, niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Samo dejstvo, da revidentki ne bo vrnjeno premoženje njenega pravnega prednika, ne glede na njegovo vrednost, še ne pomeni zelo hudih posledic.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – navedba vrednosti spornega predmeta - punctum
Zgolj navedba vrednosti spora (punctuma) v uvodnem delu revizije, brez kakršnekoli navedbe v zvezi z dovoljenostjo revizije, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
ZGD člen 580, 580/6.ZPP člen 8, 286, 286/1, 362/2.
pasivni družbenik - aktivni družbenik - vpliv družbenika na uskladitev družbe z ZGD - odgovornost družbenika za obveznosti družbe - kriterij za presojo vpliva družbenika na poslovanje družbe - nova dejstva in novi dokazi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dolžnost obrazložitve očitka procesne kršitve
Tudi manjšinski delničar ima lahko položaj aktivnega delničarja v smislu odločbe Ustavnega sodišča U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002.
Kriterije za presojo vpliva delničarjev na poslovanje izbrisanih družb (73. točka obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča)lahko uporabimo tudi pri presoji vpliva delničarjev na pravočasno uskladitev statusa družbe z določili ZGD, če gre za "prostovoljne" delničarje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - predlog za delegacijo sodišča prve stopnje - predlog za delegacijo sodišča druge stopnje - faza postopka
Delegacija pristojnosti sodišča prve stopnje v stadiju postopka, ko je bil ta na prvi stopnji z izdajo sklepa o zavrženju tožbe že zaključen, ni možna. Spričo tega dejstva je bilo odločanje o tožnikovem predlogu nujno omejeno le na tisti del, ki se nanaša na predlagano določitev drugega stvarno pristojnega višjega sodišča za odločanje o njegovi pritožbi zoper v postopku na prvi stopnji že izdan sklep. V tem delu pa je tožnikov predlog neobrazložen.
ZDSS-1 člen 7.ZUJIK člen 24, 83, 85. Uredba o samozaposlenih v kulturi člen 9, 11.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - plačilo prispevkov za socialno zavarovanje - samozaposleni v kulturi
Za odločanje o sporih o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, katerih namen je reševati socialno varnost upravičenca, je stvarno pristojno socialno sodišče v socialnem sporu.
kršitev kazenskega zakona - načelo zakonitosti - obstoj kaznivega dejanja - pomoč okupatorju - opis kaznivega dejanja
V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti se presoja zakonitost glede na določbe, ki so veljale v času storitve domnevnega kaznivega dejanja, vendar pa je potrebno tudi te določbe presojati v skladu s tedaj veljavnimi ustavnimi in splošnimi pravnimi načeli, ki so jih priznavali civilizirani narodi, predvsem pa z načelom zakonitosti.
dovoljenost revizije – neizdaja gradbenega dovoljenja – zelo hude posledice - poseg v zasebno lastnino
Po presoji Vrhovnega sodišča revidenta trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije nista izpolnila s trditvijo, da ima izpodbijana sodba zanju zelo hude posledice, ker posega v njuno zasebno lastnino velike vrednosti. Neizdaja gradbenega dovoljenja namreč ne posega v njuno lastnino.
odmera komunalne takse za prekop javne površine – vsebina vloge za uporabo taksnega predmeta - izpodbijanje dejanskega stanja - nedovoljena tožbena novota – glavna obravnava – javne telekomunikacijske storitve – javne službe
Tožeča stranka v pritožbi zoper odločbo upravnega organa prve stopnje ni izpodbijala dejanskega stanja (dolžine prekopa, za katerega je bila odmerjena taksa), iz tožbenih navedb tudi ne izhaja, zakaj novih dejstev oziroma novih dokazov ni navedla že v postopku izdaje upravnega akta oziroma ni imela možnosti predložiti oziroma navesti le-teh. Tako so te tožbene navedbe predstavljale nedopustno tožbeno novoto iz 52. člena ZUS-1.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otrok - koristi otroka - izvedenec - določitev novega izvedenca
Nižji sodišči sta pravilno presodili, da je toženec osebnostno bolj primeren od tožnice, ker lahko nudi otroku večjo stabilnost, lažje sledi njegovim razvojnim in čustvenim potrebam, ter mu zagotavlja bolj ugodne razmere za nadaljnji osebnosti razvoj. Poleg tega sta upoštevali, da bo otrok ostal v znanem okolju, v katerem sedaj živi s tožencem in starimi starši, in do katerega kaže zelo pozitiven odnos.
stvarna pristojnost - delegacija pristojnosti - pogodbeno razmerje sodišča s tožečo stranko - dvom v nepristranskost
Poslovno razmerje sodišča s stranko v sporu lahko vzbuja dvom v nepristranskost sodišča pri odločanju o sporu te stranke. Zato obstajajo razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Smisel ugovora tretjega je, da se prepreči oprava izvršbe na določenem predmetu in s tem ohranijo tiste pravice, ki bi po opravljeni izvršbi ugasnile. Po že opravljeni izvršbi na določenem predmetu izvršbe zato ugovor tretjega ne more več doseči svojega namena. Zato drži, da tretji v načelu po že opravljeni izvršbi na določenem predmetu izvršbe v okviru izvršilnega postopka nima (več) pravnega sredstva, s katerim bi zaščitil svojo pravico, ki bi preprečevala izvršbo na tem predmetu. Vendar pa to ne pomeni, da tretji nima več nobenih pravnih sredstev izven izvršilnega postopka v zvezi s protipravnim prikrajšanjem, ki naj bi nastalo zaradi že opravljene izvršbe na predmetu izvršbe, glede katerega zatrjuje svoja upravičenja.