ZOR člen 366, 373, 373/1. ZAP člen 3, 3/1. ZASP člen 5, 5/1.
avtorsko pravo - avtorsko delo - firma - varstvo avtorskih pravic - zaščita besedne zveze slovenska hranilnica in posojilnica - individulanost - uporabnina - občasne terjatve - zastaranje pravice
Po pogodbi pravdnih strank mora toženka tožniku za uporabo besedne zveze „slovenska hranilnica in posojilnica“ v firmi plačevati uporabnino. Edino plačilo, ki ga je toženka opravila, je bilo 20. 12. 2000, ko je plačala uporabnino za leto 2000. Zadnji stavek prvega odstavka 373. člena ZOR, ki vsebuje zahtevo, da dolžnik po najstarejši neplačani zapadli terjatvi ni izvršil nobene dajatve več, nima takega pomena, kot mu ga pripisuje revident: po njegovem naj bi plačilo uporabnine za leto 2000 učinkovalo tako, da sama pravica, iz katere izvirajo občasne obveznosti plačila uporabnin, ne bi zastarala, sicer naj bi bila ta zakonska zahteva zapisana po nepotrebnem. Vendar je njen smisel drug. Brez nje bi namreč že ena sama neplačana terjatev, starejša od petih let, kljub plačevanju nadaljnjih občasnih terjatev povzročila zastaranje same pravice, kar bi bilo očitno neustrezno.
Besedna zveza „slovenska hranilnica in posojilnica“ je navaden izraz, v katerem ni mogoče razpoznati nobenih individualnih potez ustvarjalnosti.
dovoljenost revizije zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi odločbe - zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
URS člen 26, 26/1. Ustava Socialistične Republike Slovenije (1974) člen 248, 248/1. ZIP člen 2, 273, 273/1.
odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - začasna odredba preiskovalnega sodnika zaradi zavarovanja ukrepa odvzema premoženjske koristi - blokada sredstev na računu - pravica do povračila škode
Pravica do povračila škode, ki jo povzroči državni organ, je urejena v prvem odstavku 26. člena URS; prej pa je bila urejena v prvem odstavku 248. člena Ustave SRS. Revidentka zmotno meni, da je bila starejša ustavna določba s tem, da je navezovala odškodninsko odgovornost države na „nezakonito ali nepravilno“ delo njenih organov, širša od sedanje ustavne določbe, po kateri obveznost nastane, kadar ti ravnajo „protipravno“.
Iz ugotovitve, da z obsodilno sodbo v kazenskem postopku, v katerem je bilo odrejeno zavarovanje, ni bilo odločeno o odvzemu premoženjske koristi, ne sledi, da je bilo to zavarovanje že spočetka protipravno. Za odškodninsko odgovornost države zaradi odreditve začasnega zavarovanja odvzema premoženjske koristi je potrebna že začetna protipravnost.
Tudi v primeru časovno omejene začasne odredbe je po izrecni zakonski določbi prenehanje odredbe še vedno predlagal dolžnik (prvi odstavek 273. člena ZIP). Ko o prenehanju zadevne odredbe ni odločilo na lastno pobudo, kazensko sodišče torej ni ravnalo v nasprotju z zapisom določb ZIP. Zgolj obstoj drugačne pravne razlage, po kateri bi bilo o prenehanju začasne odredbe vendarle mogoče odločiti po uradni dolžnosti, pa sam po sebi ne pomeni, da je ravnalo protipravno.
Ustavna pravica do povračila škode, nastale s protipravnim ravnanjem državnih organov, je sekundarno varstvo pred takšnim ravnanjem. Tožnica, ki je imela v postopku zavarovanja, v katerem naj bi ji bila prizadejana škoda, na podlagi izrecnih določb ZIP vso možnost uveljavljati sredstva, s katerimi bi preprečila, da bi do zatrjevane zmotne uporabe materialnega prava v zvezi s prenehanjem sporne začasne odredbe sploh prišlo (eno teh sredstev – predlog – je naposled tudi dejansko uveljavila), zato ne more za čas, ko teh sredstev ni uveljavljala, mimo njih in neposredno na ustavni podlagi uveljaviti odškodninske odgovornosti države.
S pritožbo iz 30. člena ZDSS-1 je stranki omogočeno izpodbijanje razlogov, iz katerih je sodišče druge stopnje vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje namesto, da bi (po dopolnjeni ali ponovljeni izvedbi dokazov oziroma drugih procesnih dejanj na obravnavi) samo odločilo v zadevi.
Ker pritožba, ki je vložena na podlagi 30. člena ZDSS-1, ni namenjena ponovnemu preverjanju pravilnosti in zakonitosti razveljavitvenega sklepa sodišča druge stopnje, Vrhovno sodišče ob reševanju pritožbe ne more in ne sme zavzeti stališč do vprašanj, ki se nanašajo na vsebino odločitve, saj je presoja o teh vprašanjih omejena na morebitno revizijo po pravnomočno končanem postopku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - tatvina - poskus
Po KZ je glede na predpisano kazen kazniv tudi poskus kaznivega dejanja tatvine (22. člen v povezavi s prvim odstavkom 211. člena KZ). Že poskus v takšnem primeru zadošča za opredelitev odpovednega razloga po prvi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR - da delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Pri tem je pomembna tudi določba 35. člena ZDR, po kateri se je delavec dolžan vzdržati ne le ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo, temveč tudi dejanj, ki bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.
pogodbe o zaposlitvi za določen čas - zakonitost pogodb - pripravništvo - začasno povečan obseg dela
Tožnica se neutemeljeno sklicuje na določbo 120. člena ZDR o pogodbi o zaposlitvi pripravnika, saj pripravništvo po ZDR ni obvezno (to ne izhaja niti iz Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine), tožnica pa v nasprotju s svojimi navedbami (in izvedenimi dokazi) že sama priznava, da tožena stranka sploh ni objavila potrebe po delu pripravnika.
Revizija neutemeljeno uveljavlja, da v pogodbi o zaposlitvi ni izrecno določen začasen, temveč le povečan obseg dela. Izostanek besede "začasno" sam po sebi ne pomeni že nezakonite pogodbe za določen čas. Predstavlja le pomanjkljivo opredelitev razloga zaposlitve za določen čas, katerega začasnost pa jasno izhaja že iz časovne opredelitve obdobja zaposlitve (od 12. 11. 2005 do 31. 12. 2005).
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zahtevki z različno podlago - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Ker imajo zahtevki tožeče stranke različne dejanske podlage (ločena nakazila različnim upnikom tožene stranke), je za presojo dovoljenosti revizije odločilna vrednost vsakega tožbenega zahtevka posebej.
Pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča ni dovoljena.
Ker pritožba ne pove, v katerih primerih sodna praksa višjega sodišča odstopa od svoje lastne prakse ali od prakse Vrhovnega sodišča, ji ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije.
ZIL-1 člen 43, 43/1, 43/1b, 43/1c, 43/1e, 43/1h, 43/2.
pravo znamk - dovoljena revizija - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - opisen, značajen znak - pridobljen razlikovalni učinek - predlog za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske Skupnosti
Zahtevani razlikovalni učinek v smislu drugega odstavka 43. člena ZIL-1 se nanaša na uporabo znaka v povezavi z blagom in storitvami prijavitelja. Za ugotovitev o njegovem obstoju je med drugim treba dokazati: i) da je prijavitelj znak uporabljal za označbo blaga ali storitev, ki so predmet prijave in tako označeval njihov izvor, ii) da znaten del potrošnikov prepoznava blago ali storitve, označene s takem znakom, kot blago ali storitve prijavitelja (in ne katerega drugega ponudnika podobnega blaga ali storitev).
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev - dogovor s sindikatom
Čeprav pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožena stranka ni postopala pravilno, ker ni uporabljala kriterijev določenih v KP dejavnosti, ampak se je mimo njih za kriterije dogovarjala s sindikatom, je iz dokaznih zaključkov nižjih sodišč razvidno, da bi (je) tožnik postal presežni delavec tako v primeru, če se za ohranitev delovnega razmerja uporabljajo kriteriji KP dejavnosti ali kriteriji, ki jih je delodajalec mimo KP dogovoril s sindikatom. Pri tem se, ker je delovno razmerje in njegov obstoj sestavljeno iz množice različnih komponent, pojavi vprašanje vsebinske in formalne zakonitosti postopanja. To je razlog, zaradi katerega v primeru tožnika ni mogoče ugotoviti vsebinske nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ugoditi tožbenemu zahtevku, kljub temu, da kriteriji formalno niso bili uporabljeni pravilno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004683
ZKP člen 249, 372, 372/1-1.KZ člen 182, 182/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolna zloraba slabotne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - slabotna oseba - privolitev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvedenec
Nesvobodna spolna dejanja so prepovedana ne glede na čustva, ki naj bi jih 22-letna duševno motena oškodovanka gojila do obtoženega in ne glede na njen "normalen spolni nagon".
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004837
ZKP člen 17, 39, 39-4, 39-6, 41 - 43, 371, 371/1-2, 371/2, 398. KZ člen 122.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - izključitveni razlog - sodelovanje pri izdaji razveljavljene odločbe - odklonitveni razlog - pravica do nepristranskega sodnika - dvom o nepristranskosti - priprave na glavno obravnavo - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - načelo iskanja resnice - veljavnost KZ za državljana RS, ki stori dejanje v tujini - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni
Presoja, kako delovanje sodnika v kazenskem postopku vpliva na pravico obtoženca, da mu sodi nepristransko sodišče, je odvisna od okoliščin posameznega primera, in je ob tem treba upoštevati: vlogo sodnika v zadevi; naravo vprašanj, o katerih sodnik odloča; in posebne okoliščine, ki bi vendarle – izjemoma - narekovale bojazen pristranskega odločanja.
Zgolj odločanje istega (istih) sodnikov v zadevi v ponovljenem postopku videza nepristranskosti sodišča oziroma sodnikov v ponovljenem sojenju ne more okrniti.
plačilo razlike plače - odločba delodajalca - uveljavljenje varstva pravic
Če delavec zoper odločitev predstojnika ni uveljavljal varstva pravic oziroma ni uveljavljal sodnega varstva zoper dokončno odločitev, je postala odločitev o njegovih pravicah in obveznostih pravnomočna. V času veljavnosti pravnomočne odločitve delodajalca je lahko praviloma uveljavljal pravice le v okviru pravnomočne odločbe.
pokojninska osnova - najugodnejša leta zavarovanja - delo v tujini - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg sodnega varstva v socialnem sporu
Ker je bila predmet spornih odločb tudi določitev višine tožnikove pokojnine glede na ugotovljeno najugodnejšo pokojninsko osnovo, bi moralo sodišče na opredeljeno zahtevo tožnika preveriti tudi upoštevanje zavarovalnih osnov za čas tožnikovega dela v tujini.
pripoznava dolga - pomen pripoznave dolga za obstoj pripoznane obveznosti - podpis obrazca IOP (izpis odprtih postavk)
Institut pripoznave dolga ima le omejen doseg, ki je zlasti povezan z zastaranjem (glej zlasti 341. in 364. člen OZ). Pripoznava dolga – kot sporočilo dolžnikovega stališča upniku, da dolg obstaja – logično ne pomeni nujno tudi tega, da dolg v resnici obstaja (uspeh tožničinega tožbenega zahtevka je bil namreč odvisen od obstoja toženkinega dolga, to je od obstoja izvršenih, pa ne plačanih del, in ne neposredno od toženkinega stališča o tem).
Trditve o domnevno nezakonitem ravnanju policistov, ki merijo na nedovoljenost dokaza, je možno ob presoji zakonitosti odreditve pripora upoštevati samo, če gre za dokaz, ki je že na prvi pogled nedovoljen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reintegracija - nezakonitost odpovedi - nova odpoved iz istega poslovnega razloga
Delodajalec bo iz istega poslovnega razloga lahko odpovedal delavcu pogodbo o zaposlitvi le enkrat. Tega ne spremeni okoliščina, da je imela pravnomočna odločitev sodišča za posledico reintegracijo tožnice: torej vzpostavitev stanja, kakršno bi bilo, če prve odpovedi iz istega poslovnega razloga v letu 2006 ne bi bilo. Tudi pravočasnost odpovedi v letu 2007 je mogoče presojati le tako: poslovni razlog je nastal 29. 3. 2006, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga pa je bila dana 12. 7. 2007.
dopustitev revizije - nepremoženjska škoda - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije
V primerih, ko je revizija dovoljena po zakonu, višje sodišče ne sme odločiti, da je ne dopusti.
Pri nepremoženjski škodi se kot vrednost spornega predmeta upoštevajo seštevki vseh zneskov, če so za to izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 30. člena v zvezi s prvim odstavkom 41. člena ZPP.
poklicna rehabilitacija - razporeditev na drugo ustrezno delo
Ugotovitev izpodbijane sodbe o tem, da je delavec dne 10. 11. 2004 uspešno končal usposabljanje v okviru poklicne rehabilitacije, predstavlja ugotovitev dejanske narave, ki je v reviziji ni dovoljeno izpodbijati.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - zagovor - seznanitev delavca z izvedenimi dokazi
Ni mogoče zaključiti, da je tožnik zavrnil zagovor zaradi prekratkega časa za pripravo obrambe. Najprej se je zagovarjal s tem, da so očitki pavšalni, ko mu je zastopnik delodajalca predočil očitke nepravilnosti v posameznih konkretnih zadevah, pa se ni želel zagovarjati. Gre za enak položaj kot v primerih, ko delavec izrecno odkloni zagovor, ali če se neopravičeno ne odzove povabilu na zagovor (drugi odstavek 83. člena ZDR). Delodajalec je zato lahko zakonito odločil o odpovedi pogodbe o zaposlitvi. ZDR ne zahteva, da delodajalec ob v pisni obdolžitvi določno opisanih očitkih posameznih kršitev oziroma nepravočasnega, nestrokovnega in nekvalitetnega dela pred odpovedjo seznani delavca z vsemi dosedanjimi ugotovitvami, poročili in izvedenimi dokazi o delu delavca oziroma kršitvah (ne gre nek formalen postopek oziroma dokazni postopek s posebnimi pravili), temveč le, da mu vroči pisno obdolžitev in mu omogoči zagovor (83. člen v povezavi s prvim odstavkom 177. člena ZDR).