zasebni delodajalec - odpust z dela - kaznivo dejanje - umik obtožbe - ničnost odpusta
V zvezi z uporabo določila 129. člena ZDR/90 gre v tej zadevi za vprašanje, kaj pomeni, če javni tožilec ugotovi, da kaznivega dejanja ni bilo in kdaj lahko to stori. Po mnenju revizijskega sodišča je odpust ničen le, če javni tožilec to ugotovi v prvi fazi postopka (oziroma najkasneje do pravnomočnosti odločitve o zakonitosti odpusta), saj takrat ugotavlja, da kaznivega dejanja ni, ker dejanje, ki je bilo storjeno nima znakov kaznivega dejanja ali če sodišče z oprostilno sodbo tako odloči. V drugih primerih pa vseeno obstaja storitev dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja, pa čeprav kasneje ni ugotovljena kazenska odgovornost in ni izrečena kazenska sankcija (ker na primer ni dovolj dokazov za sodbo po obtožbi). Upoštevati je treba, da je bilo storjeno neko dejanje, ki je, čeprav brez kazenske sankcije, vseeno povzročilo, da je bilo nadaljevanje delovnega razmerja nemogoče.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - neomogočanje opravljanja dela
Tožniku ni mogoče očitati, da je neupravičeno izostal z dela. Ugotovljeno je bilo, da se tožnik ni samovoljno odločil, da na delo ne bo več prihajal, temveč je bil toženec tisti, ki je tožnika odslovil oziroma "nagnal" ter mu dela kljub pozivu ni več odrejal oziroma omogočal. Tožniku tako ni mogoče očitati naklepne kršitve pogodbene in druge obveznosti po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
razporeditev na delo k drugemu delodajalcu - uveljavljanje varstva pravic pri delodajalcu - zavrženje zahteve delavca
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 19. 12. 2002, zato je varstvo pri delodajalcu dne 31. 12. 2002 glede na določbo 80. člena ZTPDR uveljavljal pravočasno.
direktor - razrešitev - sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - pogodbeni temelj
V točki 9.1 pogodbe o zaposlitvi je bilo dogovorjeno, da ima tožnik ob razrešitvi brez razloga in ob hkratnem prenehanju delovnega razmerja pravico do izplačila šestih plač. Ker je skupščina ob odločanju o razrešitvi tožnika soglašala s prenehanjem delovnega razmerja z dnevom njegove razrešitve, oziroma je takšno prenehanje delovnega razmerja v zvezi z izplačilom spornega zneska celo predpostavljala, se tožnik ne more uspešno sklicevati, da je bil pogoj iz točke 9.1 pogodbe o zaposlitvi za izplačilo šestih plač, to je, da tožniku sočasno z razrešitvijo preneha delovno razmerje, nemogoč. Prenehanje delovnega razmerja na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi je bila tako mogoča in zakonita rešitev, do katere ni prišlo iz razlogov na tožnikovi strani. Sodišče je zato utemeljeno presodilo, da pogoji za izplačilo zneska iz 9.1 točke pogodbe o zaposlitvi niso bili izpolnjeni.
SKPgd člen 52. Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (1993) člen 2.
voznik tovornjaka - plačilo dnevnic
Pravica do plačila dnevnice v smislu 3. točke 52. člena SKPgd ni odvisna od tega, ali gre za opravljanje rednih delovnih nalog iz pogodbe o zaposlitvi, ali le za enkratne oziroma občasne naloge, ki jih mora delavec opraviti v drugem kraju. Bistveno je, da gre za opravljanje dela po nalogu delodajalca v drugem kraju ali na določenih relacijah izven kraja sedeža delodajalca oziroma izven kraja stalnega obrata delodajalca, če je tu delavčevo stalno delovišče, da zaradi tako odrejenega dela odsotnost delavca (s sedeža delodajalca ali drugega stalnega delovišča) traja več kot 6 oziroma 8 oziroma 12 ur dnevno (od tega je odvisna višina dnevnice) in da med tako odrejenim delom delavec nima s strani delodajalca organizirane prehrane.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - pogodbeni temelj
Glede na to, da je tožena stranka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR iz utemeljenega poslovnega razloga in mu ob prenehanju delovnega razmerja tudi izplačala ustrezno odpravnino po določbah 109. člena ZDR, ter ob ugotovitvi, da je bilo v 15. členu pogodbe o zaposlitvi določeno izplačilo dvanajstih plač le za primer enostranske prekinitve oziroma razdrtja pogodbe o zaposlitvi s strani tožene stranke, ne glede na v ZDR določene primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi, je sodišče druge stopnje utemeljeno presodilo, da tožnik do izplačila dvanajstih plač ni bil upravičen, ker tožena stranka pogodbe o zaposlitvi ni razdrla v smislu navedenih pogodbenih določb.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - zahteva za uvedbo postopka - kvalifikatorne okoliščine - izrek disciplinske odločbe
Zakon ne zahteva, da bi moral delodajalec že v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka opredeliti tudi okoliščine, ki so pomembne za izbiro disciplinskega ukrepa (lahko jih sicer navede, če pa jih ne, to na zakonitost disciplinskih odločb ne vpliva).
Iz 64. člena ZTPDR izhaja, da sta sestavni del izreka disciplinske odločbe le ugotovitev odgovornosti in izrek ukrepa, ne pa tudi kvalifikatorne okoliščine.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - predhodno vprašanje - državljanstvo
Za odločitev o tožbenem zahtevku je pomembno le, ali je tožeča stranka v spornem obdobju izpolnjevala z zakonom predpisane pogoje za priznanje uveljavljane pravice. Na odločitev ne morejo vplivati revizijske navedbe, s katerimi tožeča stranka graja postopek odločanja o državljanstvu po določbi 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Izpolnjevanje pogoja državljanstva Republike Slovenije ima namreč v predmetnem socialnem sporu naravo predhodnega vprašanja, o katerem pa je bilo na matičnem področju že pravnomočno odločeno, zato v tem postopku o tem ni dovoljeno niti ponovno niti drugače odločiti.
Tožnica je sama najprej izbrala bosanskega nosilca zavarovanja in dobila družinsko pokojnino v BIH. S tem je opravila izbiro glede pokojnine, ki jo bo uživala. Sodišče je zato pravilno odločilo, da na podlagi 2. odstavka 177. člena ZPIZ-1 tožnica nima več izbirne pravice in ne more več uveljavljati enake pravice pri toženi stranki.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - državljanstvo
Ker je tožeča stranka državljanstvo Republike Slovenije, ki je eden izmed kumulativno določenih pogojev po določbi četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ, pridobila z dnem 4. 2. 2003, glede na določbe ZPIZVZ pred tem datumom ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
čista denarna terjatev - plačilo za dejansko opravljeno delo - direktno sodno varstvo
Tožnica je zahtevala razliko v plači med prejeto plačo in plačo za delo, ki ga je dejansko ves čas opravljala. To razliko je zahtevala v obliki (čiste) denarne terjatve, glede katere je skladno z določilom četrtega odstavka 204. člena ZDR dopustno direktno sodno varstvo.
izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi - pravni interes - bistvena kršitev določb postopka - nasprotje o odločilnih dejstvih
Ne samo, da ima tožnik interes, da mu tožena stranka izroči pogodbo o zaposlitvi, temveč takšen interes izkazuje tudi tožena stranka z nasprotno tožbo, v kateri uveljavlja izdajo sodbe, s katero se tožniku naloži, da je dolžan podpisati pogodbo o zaposlitvi.
Obstaja nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami, zato se tega dela sodbe ne da preizkusiti. Na strani 3 izpodbijane sodbe sodišče zaključuje, da je na podlagi opisa nalog in obveznosti v osnutkih pogodbe (prilogi A4 in A11) ugotovilo, da gre za identično delovno mesto. Pa vendar pogodba iz priloge A11 opisa delovnega mesta sploh ne vsebuje. Zato ni jasno, kaj je sodišče res primerjalo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - okoliščine in interesi pogodbenih strank
Neutemeljene so revizijske navedbe, da sodišče ne loči med okoliščinami in interesi pogodbenih strank, saj se glede na zakonsko določbo / formulacijo prvega odstavka 110. člena ZDR oba pojma presojata celovito in v medsebojni povezavi. "Vse okoliščine" se nanašajo zlasti na naravo, težo in posledice kršitve, v zvezi s presojo "interesov obeh pogodbenih strank" pa je pomembno zlasti medsebojno zaupanje oziroma kako je kršitev vplivala na medsebojno razmerje strank.
odškodnina - konkurenčna klavzula - uveljavitev novega ZDR
Ker je šlo za časovno razumno omejitev tožnika glede zaposlitve pri konkurenčnem podjetju (za dobo enega leta) in ker je konkurenčna klavzula urejala tudi tožnikovo pravico do odškodnine zaradi teh omejitev, tak dogovor (z dne 20. 5. 2002) ni bil izven okvirov načel pravne in socialne države, kot je ta okvir v zvezi s konkurenčno klavzulo opredelilo Ustavno sodišče RS v svoji odločbi U-I-51/90 dne 14. 5. 1992.
ZDR, ki je začel veljati s 1. 1. 2003, obstoječih pogodb o zaposlitvi in v njih dogovorjenih konkurenčnih klavzul ni razveljavil. Zato je sodišče zmotno presodilo, da konkurenčna klavzula iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi nima pravnega učinka zgolj zato, ker v skladu z drugim odstavkom 38. člena ZDR ni izrecno sklenjena le za primer prenehanja pogodbe o zaposlitvi po volji ali krivdi tožnika.
Zoper sodbo, ki jo izda Upravno sodišče, je dovoljena pritožba le v dveh primerih. Prvi primer je tedaj, ko sodišče samo ugotovi drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter na tej podlagi spremeni izpodbijani upravni akt. Drugi primer je, če sodišče odloči o zakonitosti posamičnega akta ali dejanja, s katerim se posega v ustavne pravice posameznika po 66. členu ZUS-1 (prvi odstavek 73. člena ZUS-1). Glede na to, da je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje tožbo zavrnilo, pritožba zoper sodbo ni dovoljena, kot je bil tožnik tudi pravilno poučen v pravnem pouku sodbe.
popravni sklep – pristojnost predsednika senata – očitna pomota v navedbi datuma seje
Ker ZUS-1 ne ureja postopka poprave sodbe, se za izdajo sklepa o popravi sodbe na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporabljajo določbe ZPP. V tem okviru se uporablja tudi določba prvega odstavka 328. člena ZPP, po kateri sklep o popravi izda predsednik senata.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in glede na ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča bi morala revidenta natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.