carinski ukrepi pri kršitvah pravic intelektualne lastnine - odločba o zasegu blaga do pravnomočnosti odločitve sodišča o kršitvah pravic intelektualne lastnine - začasna narava odločbe o zasegu - pravni interes v upravnem sporu
Glede na določila ZCUKPIL odločba carinskega organa o zasegu blaga pravno učinkuje le do pravnomočnosti odločitve pristojnega sodišča o tožbi zaradi kršitev pravic intelektualne lastnine. Pravni položaj zaseženega blaga je nato urejen s to sodbo.
ZUS-1 člen 75, 75/2-3, 85, 85/1-2, 89.ZUP člen 248, 260, 260/1-1, 267, 267/1, 268, 268/2.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine po uradni dolžnosti - verjetno izkazane okoliščine, ki bi pripeljale do drugačne odločbe
Pri obnovi postopka po uradni dolžnosti mora pristojni organ izvesti formalni preizkus in med drugim ugotoviti, ali je okoliščina, ki pomeni razlog za obnovo postopka, verjetno izkazana. Če ugotovi, da je obnovitveni razlog verjetno izkazan, mora poleg drugih procesnih predpostavk preizkusiti še, ali je okoliščina, ki se uveljavlja kot razlog za obnovo postopka, takšna, da bi lahko (sama zase ali v zvezi z drugimi že ugotovljenimi okoliščinami), če bi obstajala in bila znana ter uporabljena v prejšnjem postopku, pripeljala do drugačne odločbe.
razlogi za revizijo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene v reviziji - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Vrhovno sodišče na bistvene kršitve postopka ne pazi po uradni dolžnosti, zato obstoj morebitnih procesnih kršitev preizkuša le ob izrecnih, konkretiziranih in obrazloženih očitkih revidenta (371. člen ZPP).
Začasna odredba predstavlja nujen ukrep, samo odločanje o njej pa zahteva restriktiven pristop. Stranka, ki zahteva njeno izdajo, mora že v zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode ter to izkazati. Kot verjetno mora izkazati tudi, da takšna škoda zanjo predstavlja težko popravljivo škodo.
carine - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - pooblastilo ministra
Vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, ni vprašanje, ki bi bilo pomembno za razvoj prava, zagotovitev pravne varnosti ali enotne sodne prakse. O tem vprašanju je revizijsko sodišče namreč že zavzelo stališče (zadeva X Ips 1783/2006 z dne 3.12.2008 in ostale), ki je enako stališču v izpodbijani sodbi in je tudi uveljavljeno v sodni praksi sodišča prve stopnje, v skladu s katerim pooblastilo ministra, ki ga ta podeli uradni osebi za odločanje v upravnem postopku, ni vezano na njegov mandat in ostane veljavno tudi po prenehanju ministrovega mandata.
pravice obrambe - obramba z zagovornikom - zagovornik, postavljen po uradni dolžnosti - zagovornik po pooblastilu - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti nosi odgovornost, da kršitev zakona, ki jo uveljavlja, razločno pojasni oziroma utemelji.
denacionalizacija - razpolaganje s stvarjo, za katero obstaja dolžnost vrnitve - ničnost
Toženec je razpolagal s stvarjo že v letu 1988, torej pred uveljavitvijo ZDen, zato sporna pogodba iz leta 1993 ne predstavlja novega razpolaganja z nepremičnino v smislu določbe prvega odstavka 88. člena ZDen. S tem v zvezi je vsekakor materialnopravno pravilna odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka glede ugotovitve ničnosti te pogodbe.
Pogodbena stranka, ki s svojim ravnanjem sopogodbeniku preprečuje izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, razdrtja izročilne pogodbe ne more zahtevati (drugi odstavek 120. člena v času sklenitve pogodbe veljavnega ZD, oziroma 568. člen sedaj veljavnega OZ.
tranzitni carinski postopek - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - voznik tovornega vozila - carinski dolžnik - solidarna odgovornost za carinski dolg
V skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 145. člena CZ je carinski dolžnik oseba, ki je odstranila blago izpod carinskega nadzora, ob tem pa ni pomembno, ali je ravnala po lastni volji ali po navodilih koga drugega.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004667
ZKP člen 358, 358/1-1, 358/1-3, 420, 420/2.KZ člen 217, 217/1.
obstoj kaznivega dejanja - goljufija - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker sta sodišči z izpodbijanima sodbama utemeljili oprostitev obdolženca na 3. točki 358. člena ZKP (ker dejanje, opisano v obtožbi okrožnega državnega tožilca, ni dokazano), zahteva za varstvo zakonitosti ne more uspeti z vprašanjem, ali so v dejanju obdolženca opisani (vsi) znaki kaznivega dejanja goljufije.
opomin zaradi neopravičenih izostankov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - tožba zaradi varstva ustavnih pravic - pravočasnost
Tožbo po 3. odstavku 1. člena ZUS je potrebno vložiti v roku 30 dni, kot to določa 1. odstavek 26. člena ZUS. Kadar se s tožbo izpodbija posamično dejanje, s katerim naj bi bilo poseženo v ustavne pravice, pa prične rok za vložitev tožbe teči takrat, ko je bilo posamično dejanje storjeno (1. odstavek 26. člena ZUS).
URS člen 33, 35, 36, 67.ZOR člen 47, 103/1, 105/1.
pogodba o razdružitvi solastnega premoženja - ničnost pogodbenih določil - delna ničnost - poseg v pravice zasebnosti - omejitve glede bivanja v stanovanju
Pogodbena določba, da tožnica ne bo dovolila v svojem stanovanju (s pogodbo o razdružitvi pridobljenem realnem delu hiše) stalne naselitve nobenemu moškemu, nedopustno posega v njene s 35. členom URS zagotovljene pravice zasebnosti, in je zato nična.
Na procesne predpostavke za izdajo zamudne sodbe pazi sodišče po uradni dolžnosti samo. Za to presojo ni nujen kontradiktoren postopek in razpravljanje.
pravica države do odgovora na informacijo v TV mediju - kritika dela državnih organov - konkurenca pravice do odgovora in pravico do svobode izražanja
Zaradi vloge, ki jo imajo v družbi, so državni organi podvrženi strogi presoji svojega delovanja in so zato dolžni trpeti višjo stopnjo kritike in ostra, neprizanesljiva, včasih pretirana mnenja, izražena v neredko polemičnih razpravah v javnosti. Objava odgovora bo v takih primerih mogoča, kadar bo šlo za informacijo o kakšni javni zadevi (ali odgovor nanjo), ki je za javnost tolikšnega pomena, da njen interes po objektivni in vsestranski predstavitvi vsebine, pretehta nad svobodo izražanja oziroma upravičuje poseg države vanjo.