pritožba v upravnem sporu - prehodne določbe ZUS-1
V obravnavanem primeru je bila sodba sodišča prve stopnje U 172/2006, ki jo je tožnik izpodbijal s pritožbo, izdana 12.1.2007, torej v času, ko je že veljal novi ZUS-1, zato se na podlagi določbe prvega odstavka 107. člena ZUS-1 glede pravnih sredstev zanjo uporabljajo določbe tega zakona (torej ZUS-1), če ni s posebnim zakonom drugače določeno.
CZ (1995) člen 19, 23, 52. ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1-1.
naknadno preverjanje carinske deklaracije
Tretji odstavek 23. člena CZ določa v primeru predložene fakture, pri kateri vrednost blaga ne ustreza določbam CZ o dogovorjeni ceni, carinski organ ugotovi carinsko vrednost v skladu s 17. do 19. členom CZ. Carinski organ je po 1. odstavku 19. člena CZ na podlagi razpoložljivih podatkov določil vrednost vozila.
ZPP člen 7, 7/1, 8, 215, 244, 244/1, 286, 286/2.ZOR člen 192.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - trditveno in dokazno breme - materialnopravni ugovor - izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - prekluzija
Oškodovanca imata glede vzročne zveze v predmetni zadevi res dolžnost njenega (zatrjevanja in) dokazovanja, toda tisto, s čimer se pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ukvarja v povezavi z institutom vzročne zveze in kar poenostavljeno tako tudi imenuje, ni pravnorelevantna vzročna zveza. Dejansko gre za ugovor deljene odgovornosti in z njim povezano (morebitno) delno razbremenitev odgovornosti tožene stranke za škodo na stvareh tožnikov, ki sta jo sama povzročila oziroma h kateri sta s svojim neskrbnim ravnanjem prispevala. V skladu z določbama 192. člena ZOR pa trditveno in dokazno breme glede pravno pomembnih dejstev s tem v zvezi ne leži na oškodovancu, temveč na odgovorni osebi. Za predmetno zadevo to pomeni, da zaradi drugačne razporeditve trditvenega in dokaznega bremena na temelju omenjene materialne norme tožnikoma ni mogoče naprtiti odgovornosti za neuspešno zbiranje procesnega gradiva, nujnega za odločitev sodišča o tem ugovoru. Negativne posledice nekonkretizacije dejstvenih navedb in opustitve ustrezne dokazne ponudbe v tem okviru smejo tako v nasprotju s tistim, kar v obrazložitvi svoje sodbe meni pritožbeno sodišče, bremeniti le toženo stranko, tožnikov pa ne.
ZUS-1 člen 83, 83/2-3, 89. ZUP (1986) člen 244, 244/2, 263, 263/1-1.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela - pomembno pravno vprašanje - sprememba prvostopenjske upravne odločbe v škodo pritožnika - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Ker je merilo za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 vrednost izpodbijanega dela, se pri presoji dovoljenosti revizije upošteva le z drugostopenjsko upravno odločbo odpravljeni del odškodnine, ki pa ne presega 20.000,00 EUR.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 89.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-2.
carine - dovoljenost revizije - združitev na revizijski stopnji - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje - obnovitveni razlog - ponarejena potrdila o poreklu blaga - odstop od sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti
Sodba Sodišča Evropskih skupnosti, na katero se sklicuje tožeča stranka, glede na njeno vsebino ni pravno pomembna za rešitev obravnavanih zadev.
pravica do sojenja v razumnem roku - pravni interes za sodno uveljavljanje pravice do sojenja v razumnem roku - 23. člen Ustave
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se, izhajajoč iz narave ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, sodno varstvo v upravnem sporu uveljavlja s ciljem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje pristojnega sodišča (Okrajnega sodišča v Piranu). To tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomeni, da obstaja pravni interes, ki ga mora imeti tožnik ves čas upravnega spora, le toliko časa, dokler pristojno sodišče o tožbi oziroma pritožbi ne odloči. Ko odloči, pravnega interesa za varstvo te pravice v upravnem sporu ne more biti več. Torej dejanje, ki ga ni več, očitno ne more posegati v ustavno pravico, katere varstvo je uveljavljal tožnik v upravnem sporu zoper toženo stranko.
Pravilno je stališče, da je pred vložitvijo tožbe potekel objektivni zastaralni rok iz drugega odstavka 376. člena ZOR. Škoda je namreč tožniku nastala v trenutku, ko je nastopila fikcija umika tožbe in ne šele takrat, ko je tožnik izvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil (kar bi prišlo v poštev pri računanju subjektivnega zastaralnega roka).
ZD člen 132, 142, 145.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - višina dednega deleža - dovoljenost revizije - sosporniki na aktivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Vsak od več dedičev odgovarja za zapustnikove obveznosti samo do višine vrednosti svojega dednega deleža in če ta ne zadostuje za kritje celotne obveznosti (dolga), lahko upnik plačilo razlike zahteva od drugih dedičev.
Z izplačilom odškodnine iz zavarovanja so prešle do višine izplačane odškodnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo (prvi odstavek 939. člena ZOR).
gradbeno dovoljenje - rekonstrukcija - sprememba strehe - vročitev odgovora na tožbo - sojenje na seji
Glede na v upravnem postopku ugotovljeno dejstvo, da bi pri predvidenem posegu prišlo do spremembe strehe, upoštevaje 21. člen PUP niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja.
položaj stranke v postopku - položaj stranskega udeleženca – postopek izdaje gradbenega dovoljenja – poseg v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist
Ker tožnik ni bil stranka oziroma stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo njegovo tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena ZUS.
državljanstvo – denacionalizacija - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – obseg odločanja v postopku za izdajo potrdila iz uradne evidence – zelo hude posledice – povezanost z denacionalizacijskim postopkom
Ker je Vrhovno sodišče o izpostavljenem pravnem vprašanju že sprejelo stališče, izpodbijana sodba prvostopnega sodišča pa od tega stališča ne odstopa, niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2. ZPP člen 7. ZVZD člen 5, 5/1, 24, 24/1.
povrnitev škode - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - krivdna odgovornost - potek delovnega procesa - spremembe delovnega procesa - varnost in zdravje pri delu - padec delaca pri vožnji s kolesom - raznašanje pošte - pojem nevarne dejavnosti
Spremenjen delovni proces (raznašanje s kolesom), ki napram določenemu delovnemu procesu (raznašanje peš) vsebuje drugačna tveganja za poškodbe in zdravstvene okvare, od delodajalca terja drugačne varnostne ukrepe za zagotavljanje varnosti pri delu. Tudi v takem primeru je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom in v ta namen izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - povrnitev izplačane odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - terjatev zavarovalnice - zastaranje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe
Revizija nima prav, da se zastaranje z vložitvijo pavšalne tožbe (t.j. tožbe, v kateri tožnica ni dokazovala, kdaj je prejela zahtevek in kdaj izplačala odškodnino, izplačilo odškodnin za materialno in nematerialno škodo pa ni specificirala) ne pretrga. ZOR v 388. členu jasno določa, da se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, pri čemer pretrganje zastaranja ne pogojuje z vložitvijo obrazložene tožbe.
Glede na izrecen dogovor pogodbenih strank, da bodo zneski kupnine izročeni osebno tožencema, se revidenta tudi neutemeljeno sklicujeta na določbo drugega odstavka 318. člena ZOR, ki ureja plačevanje denarne obveznosti po pošti. Navedena zakonska določba namreč ureja časovni vidik izpolnitve (kdaj je dolg poravnan), v ničemer pa ne posega v primere, ko je izrecno dogovorjena osebna izročitev denarja.