razveza preužitkarske pogodbe - razveza zaradi neizpolnjevanja pogodbe
Razveze pogodbe zaradi neizpolnjevanja ne more zahtevati izročevalec, ki sopogodbeniku preprečuje izvrševanje pogodbenih obveznosti iz neutemeljenih razlogov. In ravno to je bilo ugotovljeno v konkretnem primeru.
Revizije ne more vložiti stranka, ki pred tem ni izčrpala pravice do pritožbe.
Po 257. členu v zvezi s prvim odstavkom 256. člena OZ se lahko odplačna pravna dejanja dolžnika, storjena v škodo upnika, izpodbijajo v enem letu od dneva, ko je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno. To pomeni, da se je rok za vložitev tožbe iztekel 11. 3. 2004 in je bilo treba tožbo z dne 4. 1. 2005 zavreči.
carinski dolžnik za carinski dolg - deklarant - prejemnik blaga - posredno zastopanje v carinskem postopku - solidarna odgovornost za carinski dolg
Tretji odstavek 143. člena CZ določa, da je carinski dolžnik za plačilo carine pri sprostitvi blaga v prost promet deklarant, v primeru posrednega zastopanja pa tudi oseba, za račun katere je deklarant vložil carinsko deklaracijo. Ker carinski organ dolga ni mogel izterjati od deklaranta, je imel zakonsko možnost terjati tožečo stranko po navedeni določbi, saj gre v obravnavanem primeru za posredno zastopanje.
Ker je bila prisilna izterjava carinskega dolga, glede katere je revident predlagal odlog izvršitve, s sklepom ustavljena, revident ne izkazuje več pravnega interesa za revizijo postopka, saj si svojega pravnega položaja ne more več izboljšati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004668
ZKP člen 8, 9, 371, 371/1-3, 372, 372/1-5.
kršitev kazenskega zakona - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - odločba o kazenski sankciji - pravica uporabe jezika v postopku - izgon tujca iz države - pravica do prevajanja - prepoved prisilne odstranitve ali vračanja
Pravica strank oziroma procesnih udeležencev, da uporabljajo v kazenskem postopku svoj jezik, ni absolutna, temveč zadošča prevajanje v jezik, ki ga stranka razume.
Le zatrjevanje, da obsojencu v primeru izvršitve stranske kazni izgona tujca iz države grozi v državi, katere državljan je, smrtna kazen, ne predstavlja okoliščin za presojo, da je izrečena stranska kazen nezakonita.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - bivališče dedičev
Vsi potencialni dediči zapustnikovega premoženja stanujejo v Škofji Loki in je zato nedvomno ekonomično, da se zapuščinski postopek opravi pred tamkajšnjim okrajnim sodiščem.
dovoljenost revizije – smrt stranke - revizija, vložena v imenu pokojnega revidenta
Neobstoječa oseba ne more vložiti tožbe, niti ne kdo drug v njenem imenu. Enako velja tudi za vložitev rednih in izrednih pravnih sredstev. Tudi ta ne morejo biti vložena s strani oziroma v imenu neobstoječe osebe. Pomanjkanja procesne predpostavke biti stranka po vložitvi revizije, vložene v imenu mrtvega tožnika, zato ni mogoče odpraviti.
revizija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse - ovire za vračanje premoženja v naravi
Vrhovno sodišče je glede izpostavljenega pravnega vprašanja že v več primerih sprejelo stališče, da je pri presoji obstoja ovir za vračanje denacionaliziranega premoženja v naravi odločilno stanje ob vračanju (npr. U 1147/95 z dne 19. 2. 1999, I Up 821/2003 z dne 9. 2. 2005, I Up 372/2005 z dne 13. 7. 2005, I Up 363/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 535/2006 z dne 6. 9. 2007 in I Up 1092/2005 z dne 9. 4. 2008). Od navedene upravno-sodne prakse Vrhovnega sodišča izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ne odstopa. Revident se neutemeljeno sklicuje na odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 195/97 z dne 23. 9. 1998 in I Up 918/2002 z dne 13. 1. 2005 ter odločbo Ustavnega sodišča Up-395/06, U-I-64/07 z dne 21. 6. 2007, saj gre v navedenih zadevah za drugačno dejansko in pravno situacijo kot v obravnavani zadevi.
delitev skupnega premoženja - izvenzakonska skupnost
V skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev ne spada le tisto premoženje, ki ga izvenzakonska partnerja pridobita z delom šele po več letih skupnega življenja. Njuno skupno premoženje postane vse premoženje, ki ga pridobita z delom kadarkoli v času trajanja izvenzakonske skupnosti.
Sama uporaba medicinskih orodij, ki so sposobna povzročiti telesno poškodbo, medicinskih posegov še ne opredeljuje za nevarno dejavnost. Ob ustrezni strokovnosti in skrbnosti je mogoče tudi pri teh posegih neželjene poškodbe odvrniti. Enako je treba zaključiti tudi glede vrtanja pri zobozdravstvenih posegih. Zobozdravniška dejavnost zato niti sama po sebi, niti zaradi uporabe svedrov za vrtanje zob ni nevarna dejavnost in ne vzpostavlja objektivne odgovornosti njenega izvajalca. Odgovornost drugotoženca je treba presojati po načelu krivdne odgovornosti.
ZUP člen 66, 66/1, 260, 260/1-2, 265, 267, 267/1, 267/3.ZUS-1 člen 59, 59/2, 75, 75/2, 85, 85/1-1, 89, 107, 107/1. ZUS člen 16, 72, 72/4.ZPP člen 343, 343/1.
obnova upravnega postopka - predlog za obnovo postopka - verjetno izkazane okoliščine, na katere se predlog opira - nepopolna vloga - reformatio in peius - glavna obravnava - dopolnitev pritožbe po izteku roka za pritožbo
Predlog za obnovo postopka ni nepopoln v smislu 265. člena ZUP, če v njem niso verjetno izkazane okoliščine, na katere se predlog opira, ampak je nepopoln samo takrat, če ne omogoča preizkusa okoliščin, ki se presojajo po 1. odstavku 267. člena ZUP.
organi za odločanje o prekrških - stvarna pristojnost - opravljanje nadzora nad izvajanjem letalskih predpisov
Izvajanje inšpekcijskega nadzora za letalski promet ter odločanje o letalskih prekrških je v pristojnosti organizacijske enote Direktorata za civilno letalstvo Ministrstva za promet, Sektorja za letalsko inšpekcijo.
CZ člen 32, 32/1, 144, 144/1, 144/2, 144/4-1, 154, 154/1, 161, 161/2. ZUS člen 14, 14/3, 51, 51/2, 66, 66/2, 67, 67/2.ZUS-1 člen 22, 22/1, 70, 70/2, 75, 75/1, 85, 85/1, 85/2.ZPP člen 70, 70/1-5, 70/1-6, 72, 72/2, 232.
naknadni obračun carinskega dolga - nezakonit vnos blaga - dokazna ocena sodišča prve stopnje - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - razglasitev in izdaja sodbe - izločitev sodnika
Dokazna ocena sodišča prve stopnje (da je tožnik predmetno blago nezakonito vnesel na slovensko carinsko območje, posamične vrednosti blaga pa so presegale dovoljeni znesek, za katerega je domači potnik oproščen plačila carine) ne more biti predmet revizijske presoje, glede na to, da ugovorov, ki so po naravi ugovori zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, revizijsko sodišče v reviziji ne obravnava.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - pouk o pravici do pritožbe
Ker je sodnica obsojenca po razglasitvi sodbe poučila o pravici do pritožbe in o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ter o posledicah, če pritožbe ne bo napovedal, so neutemeljene navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti, da sodišče obsojencu ni dalo možnosti napovedati in vložiti pritožbe.
razlogi za revizijo - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Revizija se lahko vloži le zaradi nekaterih bistvenih določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava, nikakor pa ne zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zato pri odločanju o reviziji tudi ni mogoče upoštevati tistih revizijskih trditev, ki kakorkoli spreminjajo ali relativizirajo tista ugotovljena dejstva, ki predstavljajo dejansko podlago izpodbijane sodbe.
varstvo avtorske pravice - predelava arhitekturnega avtorskega dela - pravica do spoštovanja dela
Toženca le z izdelavo projektne dokumentacije za objekt, ki naj bi stal na za zdaj še nezazidanem zemljišču toženca, v že realizirani objekt nista mogla poseči, zato predpostavke za kršitev pravice do predelave iz 44. člena ZASP niso podane. Dejstvo, da je tožnik zasnoval arhitekturno ureditev kot enovito celoto, ne more biti odločilno.
Predelava je stvaritev, pri kateri se prevzemajo bistvene poteze tujega dela v lastno delo. Toženka tožnikovega avtorskega dela v svoje delo ni vključila, niti ga ni prilagodila ali priredila.
razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe
Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je (med drugim) podana v primeru, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o zapisnikih o izpovedbah v postopku, in med samimi temi zapisniki. Takega nasprotja pa toženca niti ne zatrjujeta. Vsebinsko te navedbe pomenijo izpodbijanje dokazne ocene nižjih sodišč.